Tudi jaz sem izgubila nekoga ki sem ga res iz srca ljubila, in vem da je zalovanje resnicno dologtrajno ter bolece. Dolocene stvari kot je v tem primeru prstan ima tukaj mocen pomen ljubezni ter opomina na skupno zivljenje. To da svakinja ze po letu in pol zeli prstan nazaj se mi zdi cisto prehitro ter da nima cistih namenov. Moz je tudi s razlogom dobil prsan od babice saj je babica zelela da prstan podari zenski ki jo ljubi, kaj pa prstan nato nadaljuje pot pa se mora odlociti vsak sam, babici je vseeno. Sorodniki tudi nimajo pravice do njega saj je babica presodila komu ga podari, ostali pa so dobili kaj drugega.

Tezko je to slisati a pri svojem zalovanju sem ugotovila da se da kljub smrti nadaljevati zivjenje, seveda ne takoj zato bi prstan definitivno nosila v casu zalovanja in se naprej saj je lep spomin na pokojnega moza, ce bi se pa ponovno porocila bi pa prstan vrjetno vrnila ni pa nujno ce bi zacutila bi ga sicer ne. Bi ga pa definitivno po svoji smrti zapustila njegovi drzini ker jim bi vrjetno vec pomenil kot mojim potomcem s drugim moskim. Ce bi mi tako odgovarjalo bi ga nosila tudi do svoje smrti.

Po letu in pol je prehitro za vracilo saj lahko res mocno obzalujete, tako da jim recite da se odlocite ces nekaj let ter boste videli kaj vam srce pravi. Je pa neki solani clovek ki ga ne bom izpostavljala rekel da so vse katerialne stvari sidra, sidra v preteklost ki vam s svojo navzocnostjo priklicejo spomine, mogoce pozitivne mogoce negativne. Ces cas boste videli kaj vam srce pravi ce vam zdaj pravi da ga ne vrnite ga ne, in ce vam bo ces leta pravil da ga, ga vrnite 🙂

Nauk te zgodbe:
Ne sprejemajte več zaročni prstanov, ki so družinska dediščina partnerja. Zaslužite si novega brez zgodovine in ljudi, ki bi se kdaj morda obesili nanj. Ta tradicija se ne obnese in je zastarela in ponižujoča.

Nova tradicija: “Prstan” dobi recimo prva hči, vnukinja in ga nosi kadar hoče, lahko tudi kot modni dodatek ali proda.

Jaz bi ga sigurno dala nazaj. Saj imaš še poročnega, tistega ti je dal mož čisto sam. Lepši spomin za moje pojme. Če bi mi bilo prehudo bi svakinji rekla, da ga bo dobila (ali pa njeni potomci), ko umrem in bi sigurno to zapisala v oporoko. Tiste, ki bi ga obdržale ste navadne grabežljive sponzoruše. Samo da imate čim več, če koga pri tem prizadanete vas ne briga. Kurvice, ki gledajo samo na denar in premoženje. Se vidi, da prihajate iz podna, da sploh veste ne kaj ie in kaj pomeni družinski nakit, še posebej prstan, v eni familiji. Pfuj 🤮🤮🤮🤮🤮

mogoče se to fajn sliši v kakšni blesavi turški nadaljevanki, ampak star nakit je samo za znebit se ga čimprej, saj prenaša slabo energijo. Mož ti pa je to dal kot celo zaročni prstan? Če si hočeš vsaj ti rešiti življenje, ga z veseljem podari neumnici, ki si ga želi.

Tako teo lahko odpre le baba, praznoglavka, potem pa še norite, ko vam človek pove, da ste bleasve in popolnoma brez delujočih možganov.

Kaj pa Turkom iz televizjskh serij še kaj nakazujete denar babšeta? En cajt ste bil zelo aktivne v tej smeri, še preiskovalci niso zmogli ostat resni pred kameram, jim je smeh uhajal.

Familiarni prstan, verjetno kakšnih 70-100 let star, 18 karatno zlato, noter pa kak štirioglat brušen barvi kamen ( rubini so bili takrat popularni), v velikosti 1x1cm.
Takega imamo tudi po naši strani – od praprababice -simbolika je to, ki gre iz roda v rod, po ženski strani – pa daje mama potem hčerki izključno naprej. Ga imam.

Bravo -TOP realen odgovor.

Samo pri striktnih balkanskih koreninah je to še preveč tradicionalistično in ukoreninjeno, kar nima pa zveze z moralo. V stilu: nek se daruje, da se vidi raskoš….. že ob porodu se mora darovat zlatnina porodiljki ( pa mora da bude bogata narukvica ili debeli lačić) i takođe djetetu-uhančići ili lančić 🙂

Prstan bi morala vrnite, le , če se ne bi poročila. Zaročni prstan se podari z namenom poroke, če ta ni izpolnjen se vrača, sicer svakinja nima nič stem. Tudi ti si del njihove družine in stem dediščine…to je tvoja vez z možem..
[/quote]

Nič več je ne veže fizično na to družno, ker njenega moža iz njihove genetike z njo povezane ni več – samo spomine še ima, to je pa drugo (!) nič ni več otipljivega živega z mesa in krvi, potomcev pa tudi nista imela, krvi in genov nista zmešala – če je pametna, pa po doživetem lahko razume, da tudi psihično nima nič več s to familijo xD. In jim prstan res vrne, ker bo s tem dokazala ,da ni plenilka, kot so bili marsikateri bogati Šivcarji 🙂

Taki prstani so pa darila, ki načeloma morajo KROŽITI naprej, pri avtorici se je pa ustavilo. Ona mora ta prstan dat nekomu naprej, kk ga bo uporabil za zaroko- sama svojih otrok nima, da bi jim dala. In TO ni prav, tudi iz tega razloga si ga ne more kar prisvojiti – taka simbolika prstanov in namen je kroženje, ne pa prilastitev 🙂

Pol odgovorov v smeri, kar se da, se (obdrzi) v zlato jamo zakopa, pol v smeri, vrni nazaj, nimas nic vec z njegovo familijo. Torej imajo vsi prav in spet nobeden.
Ne vem, ali se je avtorica po prvem vprasanju se kaj oglasila nazaj in pokomentirala. Mene bi mogoce zanimalo samo to, kako stè ostale zapustnikove stvari resili z dedovanjem, glede na to, da nista imela otrok, se potem na drugo njegovo polovico, vkljuci drugi dedni red (torej mozevi starsi oz. Ce jih ni vec njihovi otroci). V povezavi z takratnim dedovanjem bi nasel ustrezno resitev…
Jaz bi recimo tako naredil, moje mnenje….

1. Prišel je čas, da se znebiš tega prstana in to čim prej.
2. Daj ga nazaj družini.
3. Ampak niti pod razno ne tisti osebi, ki je rekla zanj. Nekomu drugemu iz tiste družine, tretji sestri ali kakšnemu otroku najstniku, lahko ga daš komurkoli, to bo krasna gesta od tebe in malo jih boš zafrknila. In poudari “Tebi ga podarjam, kot spomin na strica” nekoga boš iskreno osrečila. Tisti osebi pa nikakor ne, nikoli se ne ponižaj tako, oni so tebe že. Gre se samo za princip potem pa naj naredijo kar hočejo.

Nikoli v življenju nista samo dve možnosti. Vedno je prava tista tretja. Morda se domisliš še kakšne drugačne.

jaz bi dal nazaj. saj je samo kos kovine, družini pa očitno pomeni veliko – jim pa le povej, da če želijo da nekaj ostane v družini, naj tudi ostane pri njih in se podeduje.
imaš spomine na moža, to je največ vredno. pa še poročni prstan, ki je še bolj pomemben, saj je bil kupljen zate.

Nobenega darila ni potrebno vrniti. Človek da z darilom delček sebe. Pa še to, prstan ni bil klasično darilo, ampak zaročni prstan, spomin na prelomni življenjski trenutek. Svojci naj na babico ohranijo spomin v srcu.

Mi je v bistvu že čudno to, zakaj ta prstan ni ona dobila po svoji noni, ker je ženska? Ne vem, jaz bi ga verjetno vrnila, če je to od njihove none. Nekak logično mi je, da se po ženski liniji deduje naprej.

Nikar ne vrni, to je bilo moževo darilo tebi. Nisi ti kriva, če je mož umrl.

Jaz ga nebi vrnila.

Nisi se ločila ampak si vdova..torej je prstan tvoj in pika.

Jas misli reči   da zakaj pravite    ali je umrl tvoj brat   ali od sestre mož .

Vendar če imaš prstan od tvoje mame ni pravično da ga ji posodiš .

Zato ji lepo povej da se ga    zaslužila    .

Sicer   ti pa rečem takole uživaj dokler si se mlada   .

Mož ti ga je dal z ljubeznijo, za vedno. Je tako? Njegov spomin s tem “oskruniš”. Poskusi sestri to dopovedat.

Ta prstan je tvoj…..

So ti ze dali odgovor. Vrni prstan. Kdaj pa je tvoja odlocitev. Jaz bi ga vrnila, ko bi bila pripravljena. In bi to tudi povedala. Mi2 tudi nimava otrok in nosim njegovo ogrlico, ki je druzinska zapuscina. Vrnila bi jo, po moji smrti. Odloci se sama. Je pa prstan del njihove krvne druzine, kar ti nisi in ga moras nekoc vrniti oz tvoji potomci.

prstan jim glih tolko pripada kot pa bi jim pripradal avto ki ga je nona prodala / podarila nekomu

Seveda jim ga vrni. Kakorkoli, je to družinski prstan, pa naj ostane pri njih.  Poskušaj razumeti. Pa za reč gre: samo prstan je, ki ti ne bo vrnil moža. Žal mi je.

Valentina z Gorenjske, upam, da si v 1 letu uredila to zadevo s prstanom, torej jim vrnila, saj še imaš poročni prstan.

povej jim,da ga lahko vrneš ampak tisti osebi,ki ti ga je dala.saj ti ga ni dala svakinja.Očitno si tisti osebi,ki ti je prstan podarila bolj pri srcu kot pa njene psihološke potomke.Obdrži ga za spomin na neko osebo,ki te je spoštovala

Tudi vi ste postali del te iste družine, posebej, če sta imela otroke in bodo oni morebitni nasledniki tega prstana, ki ga bodo morda podarili izbranki, kakor ste ga prejeli vi. Ta prstan je dar, daril se ne vrača, če ga niso želeli darovati, naj ga ne bi dali možu, pač pa v sef in hranili za zapuščino. Zgolj moje mnenje.

Tebi ni jasno. Saj bi ga v oporoki pustila moževi nečakinji.