Kako ji mora biti hudo, ko ve, da je njena bolezen hudo napredovala, zdravniki so ji to povedali. Jutri grem spet k njej, uboga sestrica , kaj naj ji rečem, ko pridem? Ve, povedali so ji, da ji ne morejo več pomagati, kako naj ji dam vsaj še malo upanja, čeprav lažnega? Prosim, pomagajte mi.

Koliko pa je stara?

Veliko premlada je

Če ste kristjani ali naklonjeni krščanstvu, priporočam branje:

Pričevanja

Hvala. Žal ima raka. Molitve so prepozne.

Ne poznam vaših odnosov, a ji predvsem poskusite povedati, da je vse v redu, da bo dobila občutek, da lahko odide mirno in pomirjena z vsemi. Mislim, da je to občutek, ki ga odhajajoči potrebuje v takšnih trenutkih.

Sestra se sooča z lastno umrlivostjo, verjetno je slutila že prej. O kakšnem “lažnem upanju”, ki bi ji ga ti dala, govoriš? Ona v tem svojem omejenem času rabi predvsem iskrenost, nasmeh, prijaznost, sprejemanje (nje in njene bolezni), pogovor o odhajanju, o tem ali ima še kaj za postoriti na tem svetu, morda ji pri tem lahko pomagaš…

Empatija, empatija, empatija… “radi te imamo, pri tebi smo, kaj lahko storimo zate…”

Hvala, bom poskusila ostati brez solz. Zanjo. Bom vzela neke tablete, jih sicer sovražim. Če mi bo uspelo….upam, zelo upam, ne želim je še bolj onesrečiti.

Sestrica, zakaj si kadila?????????????????????????????????????????”’

Takim bolnikom je najlazje, ce lahko umrejo doma, med domacimi. Vem, ker je oce umrl doma in si je samo to zelel. Ce nimas te moznosti, jo vsak dan obisci. Verjemi, da se da, ce je le volja, tudi na daljse razdalje. Obiski jim pomenijo vse na svetu. Ne tolazi je, ker se sama zaveda, razen ce je majhen otrok. Pogovarjajta se o vsem, kar jo zanima.

Boš videla, če bosta jokali, se zjočita, potem pa se začnita pogovarjat o vsem. Kaj si še želi narediti, koga želi obiskati, ponudi ji pomoč in roko na katero se lahko nasloni. Obljubi ji, da boš poskrbela za vse, kar si želi, tako zdaj kot kasneje, ko je več ne bo. Sploh, če ima otroke. Pa velikokrat ji povej, kako rada jo imaš. Ne dajaj pa lažnih obljub in upanja. Drži se in ostani močna za obe.

Ja, živim daleč od njenega mesta. Ampak, ja, vsak dan se bom peljala k njej, če želi.

Oh, tako mi je hudo. Na žalost naju je še najina mati ločila, nikoli si nisva bili blizu, kot bi si sestri lahko bili…narcistična mama, njo je protežirala, pa ji je sedlo….saj ni vedela, da je zmanipulirana. Jaz tudi ne. Koliko skupnega  časa nama je mati ukradla……zakaj?

Samo bodi iskrena, brez pretiravanja, brez lažnega upanja..

Obujajta spomine na skupne lepe trenutke, klepetajta o trenutnem počutju, ponudi ji kakšno pomoč, vprašaj jo kaj jo skrbi in kako ji lahko olajšaš le to….

Lahko ji tudi poveš, da ti je hudo ker je zbolela, a ne jokaj, da ne bo njej treba tolažiti tebe. Ne omenjaj kajenja, saj to sama dobro ve…

Kar pogumno. Če je res slaba prognoza njene bolezni ne izgubljaj časa in bodi dobra sestra. In ne utrujaj je z ničemer, pusti jo, naj sama usmerja smer pogovora, ti bodi le pozorna in ji dobro prisluhni.

Težko je, ne moreš kaj dosti pametnega povedat. Zamoti jo s čim drugim, lepšim.

Hvala Ajonha in naslednja…želim, da lahko sledim vajinim nasvetom. Upam, da bom lahko.

Stojte ji ob strani, poskrbite, da bo imela protibolečinsko terapijo. Bodite umirjeni, ne jokajte pred njo in ne otežujte ji odhoda. Upanje vedno umre zadnje. Ampak ni ji pa treba lagati in jo zavajati.

Smrt je sestavni del in konec življenja. Življenja, ki ga poznamo na tem svetu. Ampak človeško telo umre, duša pa je neumrljiva. Po smrti dobi življenje drugo dimenzijo. Vernim ljudem je ob smrti lažje, ker vedo, da jih na drugem svetu čaka večno življenje.

Če ste kolikor toliko verni, pokličite duhovnika, da dobi zakrament bolniškega maziljenja. Molite zanjo. Prosite Boga milosti.

Bodite močni. Vse dobro želim.

Ne omenjaj matere in teži, ne dramatiziraj, ne bodi zdaj ti najbolj nebogljena, ker bo ona toliko težje odšla, če bo videla, kakšno te pušča. Ona mora v sebi sprejeti svoj odhod, ti pa tudi. Na koncu je važna samo ljubezen, mir. Ne vlači starih stvari na plano…ne delaj obračunov. Pač pa ji pomagaj, kar se želi pomagati, kar želi, da ji pomagaš urediti, od gospodinjskih, bančnih, uradniških…

Ne sprijazni se s smrtjo dokler se resnično ne zgodi, tudi če je bolezen v terminalni fazi. Omenila si kajenje. Gre za pljučnega raka?

Poskušajte sesro spraviti domov, ker je občutek v bolnišnici res ogaben in nehuman.

Poskusite ji dajati samo surovo rastlinsko hrano. Možno je, da jo rešite. Bral sem knjigo Gersonova terapija kjer so uspešno reševali celo primere v treminalni fazi raka. Ni nobene čarovnije, samo mix zelenjave in sadja iz blenderja in čista voda.

Želim vam vse dobro. Bog naj ji pomaga.

Bodi ji blizu. Umirajoče bolj skrbi za tiste, ki bodo ostali. Če ji lahko daš zagotovilo, da boš poskrbela za njene, kot boš zmogla, stori to. Lažnega upanja nihče ne rabi. Če je nekdo tako blizu smrti, ve in čuti mnogo več, če si to dovoli. Povej ji, zakaj si hvaležna v odnosu z njo.

1. Rada te imam. Vedno sem te imela rada.

2. Povej mi kako ti lahko pomagam in kaj si želiš.

3. Želim biti ob tebi in pripravljena sem ti stati ob strani.

Pomagajo pa stavki:

a) Vsi bomo enkrat umrli. Eni prej, eni potem. Za vsakega je prezgodaj.

b) Vedno si bila močna,  od tebe sem se učila biti močna.

c) Želiš, da pogledava za kakšno alternativo, ki bi jo uporabljala poleg zdravljenja z zdravili?

d) Pusti, da sama pove kako se počuti.

e) Ali potrebuješ denar? Lahko ti pomagam.

RAZMISLI KOLIKO SI DEJANSKO PRIPRAVLJENA POMAGATI! Ne dajaj lažnih obljub in ne bodi hinavska. Človek umira in si zasluži ob sebi ljudi, ki so zvesti.

ma odjebi prasica da takšne teme odpiraš da človeku pokvariš dan čeprav vemo vsi da je izmišljotina.upam ti res enkrat en zboli prasica pa pol piši ti si’ gnoj od človeka iščeš klike na nesrečo drugih pa zamisli se malo

šiptarka, prav normalen človek pa ti nisi, a ne?

Ne nabijajte nekih filmskih pravljic in globokih misli, pogovorov z hudo trpečim. Imam osebno izkušnjo. Vse skupaj je trajalo pol leta od odkritja, obetavnih napovedi. preko operacije kemoterapije, do smrti. Mislim, da smo zadnja dva meseca vsi čakali, da bo že enkrat konec, tako sorodniki, kot on sam. Zato sem trdno prepričan, da če me doleti enako, bi sam poskrbel, da skrajšam vse to, preden postane res hudo in grdo.

Ja, marsikdo misli enako ,kot modri vrag.

Ampak avtorica ni ta oseba , ona želi vsaj olajšati tisto nepredstavljivo,kar doživlja -še- njena sestra. Nekateri ste napisali lepe  , oziroma kolikor se pač le da tolažilne nasvete.

Ja in pravzaprav moramo vsi vedeti , da nikomur ni obljubljen jutrišnji dan. Še današnji se lahko hitro konča.