He he, evo, imas druzbo. Tudi jaz sem po tisti kvazi definiciji sociopat.

Nekateri tukaj govoricijo o ranjenih custvih, pa ubogi zeni,… lepo vas prosim, no.

Sorodnikov si ne izbiras sam. Ne hodim na druzinska srecanja ze kar nekaj let. Kolikor se spominjam, je bilo tam bore malo ljudi, ki so si res zeleli druzbe drug drugega. Bolj ali manj to izgledalo kot govorjenje vsevprek, ne da bi kdo koga res poslusal, naziranje, pitje in cez kaksni dve uri razglaseno “prepevanje”. Meni pa cas prevec pomeni, da bi ga zapravljala zaradi tega, ker kobajagi moram biti v druzbi sorodnikov. Raje grem na vecerjo z ljudmi, katerih druzbe si res zelim. Ce si ne das diktirati, da se bos druzil z ljudmi, s katerimi nimas nicesar skupnega razen nekaj malega genov v imenu neke druzinske obveznosti, se nisi sociopat.

Je pa res, da s partnerjem, ki bi imel radikalno drugacna stalisca, najbrz itak ne bi bila kompatibilna.

Od kdaj je problem v tistem, ki je prisiljen in ne v tistem, ki sili?

Saj, preprosto ne razumeš zakaj so njena čustva ranjena in da potrebuje tvojo družbo v drugi družbi. Pač, sociopat.[/quote]

No, pa razloži. Odpri mi oči.

Da ne bo pomote, zelo rad grem z ženo na koncert, večerjo, v kino in podobno. Družinskih srečanj pa ne prebavljam. Zgoraj nekje je debata o konsenzu o otrokih, spolnih odnosih in podobnih odločitvah v medsebojnih razmerjih. In je večinsko mnenje, da je NE močnejši. A pri družinskih zabavah smo pa kar sociopati, če smo na NE strani ? Kretenizem.[/quote]

Če imaš tehten vzrok, te povsem razumem. Sicer bi pa malo kompromisa vsem olajšalo življenje. Ali žena prav nikoli ne stori česa tebi na ljubo? In če, ali jo zato smatraš za kretena?

Problem je v tistem, ki ga je treba siliti, da spoštuje minimalne družbene norme (obisk partnerjevih staršev med prazniki, denimo). In v tem, da sam v tem ne vidi problema.

Ampak škoda besed. To je neozdravljiva osebnostna motnja in konec. Najbolje se je sploh ne zapletati s takšnimi ljudmi, če nisi sam tak.

Absolutno. Zato bi morali eno leto iti, eno leto pa ostati doma. TO je kompromis. Da vsako leto obvelja njena volja NI kompromis.

Opa, ne podtikaj mi besed, ki jih nisem izrekel. Kretenizem je govorjenje o konsenzu, ko ti v resnici ni do konsezna, temveč do uveljavljanje tvojih pogledov.

Problem je v tistem, ki ga je treba siliti, da spoštuje minimalne družbene norme (obisk partnerjevih staršev med prazniki, denimo). In v tem, da sam v tem ne vidi problema.

Ampak škoda besed. To je neozdravljiva osebnostna motnja in konec. Najbolje se je sploh ne zapletati s takšnimi ljudmi, če nisi sam tak.[/quote]

Haha, osebnostna motnja je, ko se človek noče med prazniki nažirati, napijati in poslušati maloumnih pogovorov na družinskih zabavah ? Zelo rad sem tako osebno moten.

Sicer pa, ponavljam, zakaj je tako težko njej iti na zabavo brez mene ? Če je tako fino, naj gre sama. Če pa tudi njej tam ni lepo, pa naj ostane pri meni 🙂

No, jaz mojega ne vlačim nikamor, če njemu ni za it. Sem samostojen človek, povsod znam priti sama in če se njemu ne da it zraven (pa čeprav k mojim staršem), grem pač sama in nimam nosu do tal. Velja tudi obratno. Dajte pustit partnerjem malo dihat, no.

Ja, kaj misliš, da je meni všeč obiskovati ostarele sorodnike, prižigati za Dan mrtvih sveče, ki jih bodo čez 2 dni vrgli stran, poslušati cviljenje svojih otrok na zborovskih nastopih, se smehljati ob neposrečenih vicih prijateljev in vzbujati lažne upe rakavim znancem? SURPRISE, SURPRISE: Določena stopnja hinavščine se v tem svetu pričakuje, da nam je vsem lepše! ŠE EN SURPRISE, SURPRISE: Nazadnje pa ti postane vse zgoraj napisano res všeč, ker veš, da si s tem naredil nekomu veselje.

Zakaj pa je tako fino pisati po forumih? Zakaj si kar ne odpremo Beležnico, pa par misli napišemo raje tja! Verjetno zaradi družbe, ne. In verjetno zato, ker bi rada videla sorodnike, pa ji bo nerodno razlagati, da njenega hloda spet ni z njo, ker ji je rekel, da naj gre kar sama, saj je ocenil, da so njihovi maloumni pogovori pod njegovim nivojem.

Ja, kaj misliš, da je meni všeč obiskovati ostarele sorodnike, prižigati za Dan mrtvih sveče, ki jih bodo čez 2 dni vrgli stran, poslušati cviljenje svojih otrok na zborovskih nastopih, se smehljati ob neposrečenih vicih prijateljev in vzbujati lažne upe rakavim znancem? SURPRISE, SURPRISE: Določena stopnja hinavščine se v tem svetu pričakuje, da nam je vsem lepše! ŠE EN SURPRISE, SURPRISE: Nazadnje pa ti postane vse zgoraj napisano res všeč, ker veš, da si s tem naredil nekomu veselje.

Zakaj pa je tako fino pisati po forumih? Zakaj si kar ne odpremo Beležnico, pa par misli napišemo raje tja! Verjetno zaradi družbe, ne. In verjetno zato, ker bi rada videla sorodnike, pa ji bo nerodno razlagati, da njenega hloda spet ni z njo, ker ji je rekel, da naj gre kar sama, saj je ocenil, da so njihovi maloumni pogovori pod njegovim nivojem.[/quote]

No, pa smo pri srži problema. Vleči nekoga s sabo zato, ker ti je nerodno razlagat, zakaj ga ni, je zame osebnostno nezrelo.
In vse, kar zgoraj razlagaš, je hinavščina, ki se je jaz in še marsikdo ne gremo. Razen nastope mojih otrok obiskujem, ker ne boš verjel, smo starši, ki v tem uživamo.

Zdaj eno je če človek ne hodi ne k svojim ne k ženinim,je nasplošno bolj samotar itd.. ,če pa samo ne hodi k ženinim ali obratno -ni sociopat,samo sebe in svojo familjo ima za nekaj več,jo ceni medtem ko družine partnerja ne da samo ne spoštuje ,ima jih za manvredne bedake in od takega je treba takoj iti ali od take-ker tisti ki ne spoštuje tvojih bližnjih,še manj spoštuje tebe,sploh če mu dovoliš da obvladuje še tvoje druženje ,sej ti ni za hrbet zarastu,da bi moral biti z njim ali z njo…

Absolutno. Zato bi morali eno leto iti, eno leto pa ostati doma. TO je kompromis. Da vsako leto obvelja njena volja NI kompromis.

Opa, ne podtikaj mi besed, ki jih nisem izrekel. Kretenizem je govorjenje o konsenzu, ko ti v resnici ni do konsezna, temveč do uveljavljanje tvojih pogledov.[/quote]

Če vztraja vsako leto, potem te kar razumem, glede na to, da se včasih z veseljem izognem celo ljudi, ki jih imam res rada. Morda se za začetni kompromis skregata samo vsako drugo leto 🙂

Obvladuje ???? Beri in razumi, kaj pišemo. Ravno tak, ki nekoga izsiljuje, se trudi obvladovati druženje. A se jaz trudim obladovati njeno druženje, če JAZ ne grem ? Saj je nisem priklenil za radiator, če želi lahko kogarkoli obiskuje po mili volji.

Po forumih pišem sam, ne silim nikogar, da to počne z mano.

Prav zanimivo. Greš na zabavo in se skupaj s sorodniki obremenjuješ s tem, zakaj ni nekoga, ki tam sploh noče biti. Namesto, da bi se zabaval. Hecno je to tvoje razmišljanje. Diši mi po neki drugi osebnostni motnji 🙂

Obvladuje ???? Beri in razumi, kaj pišemo. Ravno tak, ki nekoga izsiljuje, se trudi obvladovati druženje. A se jaz trudim obladovati njeno druženje, če JAZ ne grem ? Saj je nisem priklenil za radiator, če želi lahko kogarkoli obiskuje po mili volji.[/quote]

kot prvo govorim o tistih,ki hodijo samo k svoji familji in gre tudi žena ali mož z njim,medtem ko on ali ona ne gre z partnerjem k njegovi-razumeš zdaj??

Za sestro:

Če ne želi priti pač ne želi. Nikar pa je ne sprašujte zakaj ga ni. Dovolj je, da je prisotna ona.

za sociopata:
Jaz te razumem.
Vendar je nekaj, če ženi rečeš: ti le idi, saj veš, da meni ni za iti.
ali pa: Kar odloči se med njimi in mano. Jaz bi te peljal nekam, oni ti bodo pa samo najedali.
Vse to o tem, kako je treba nekaj požreti za dobro razmerja je brez veze, ker naj bi se nanašalo na odnose med partnerjema, ne pa na celo žlahto.
Kompromisi ja. Izsiljevanje pa ne.

Je pa težko razložiti familiji iz katere izhajaš, da te ima človek sicer srčno rad, vendar njih pač ne prebavlja.

glej, sestrin fant se vsaj toliko potrudi, da pride z njo iz tujine.

Kaj, če bi 2zahteval”, da čez praznike ostaneta v tujini?

ali pa bi ji rekel, da on ostane v tujini, ona pa lahko izbira, do koga ji je med prazniki več.

Vendar očitno tako slab ni.

Če si pa ne želi vaše družbe, je mogoče, da ga vi zavračate.
Mogoče pa mu je enostavno se težko vklopiti v družbo.
(kkaj pa veš – mogoče so pri njih v krogu praznovanj v preteklosti kdaj doživljali kakšne hude scene 8aslkohol, nasilje) in se tega pač izogiba?

On se nič ne trudi, da gre s sestro nazaj domov za praznike, ker gre sam tudi z veseljem.
Se je pa sestra “potrudila” in šla Z NJIM v tujino v negotovo, saj je on tam iskal in tudi dobil službo, sestra je šla pa z njim in upala, da bo tudi zase kaj našla…

še ostalim v vednost – ja, on hodi k svoji družini in sestra gre z njim….obratno pa hudo redko. Zakaj ne vem!
Ga pa ne odklanjamo in zavračamo, ker nimamo nobenega konkretnega razloga. To da prihaja iz take in take družine pa za nas ne igra nobene vloge – to je samo njegov priročen izgovor in struna na katero lahko zaigra, če je treba mojo sestro v kaj prepričat oz. ji kako njegovo dejanje pojasnit.

Mislim, da človek nekoč tudi to preraste in ne vleče vse preteklosti za sabo….

Čist preveč se ukvarjaš z vsem skupaj. Daj si dopovedat, da tvoja sestra ni več punčka, je odrasla oseba, ki odgovarja sama zase. In če njej tako paše, ji nimaš pravice nabijati slabe vesti.
Ta načela, ki naj bi jih tvoja sestra imela, niso kot načela vredna piškavega oreha, dokler niso na preizkušnji. Šele zdaj se je pokazalo, iz kakšnega testa je in pač ni taka, kot si si jo ti predstavljala. Smola zate. Sprijazni se. Njen fant pač ne čuti želje, da bi se družil z vami. In zakaj bi se moral? In še s tvojo mularijo za povrh? Ajej, ajej. Mu pač ne potegnete.