če…..če ga živiš………hi

no…mal mi je dalo nekaj razmišljati…
Nekaj postov prej……..bi?ne bi?…sreča – moja ali od partenerja?..sebičnost?..in ostale tralalala…..

Ko beremo tiste večne zaprižene varuhinje (da ne rečem gospodinje) srečnega zakona……ko tako nepremišljeno trdijo, da je razdrla/razdrl družino…kot, da ne bi vedeli, da se familije razidejo, ker je bistvo problema v sami družini, med partnerjema….in potem zgroženo pokazat s prstom na ljubico, kot razdiralko zakona, je milorečeno samo prevalitev osebnih problemov na tretjega…..Kaj ni lažje nekoga okriviti za svoje napake, kot pa pogledati vase in reševati zadeve, ki ne štimajo med partnerjema….

in moje mnenje če koga zanima…… samo na videz zelo težka odločitev, v bistvu pa čisto preprosta. za lastno srečo ljudje naredimo marsikaj, marsičemu se odpovemo, se ponižamo, trpimo, izgubljamo, pa spet po drugi strani, kupimo, delimo, jemljemo…

Pod tole se pa podpišem!
Tud meni gredo na živce odgovori: jaz pa že ne. Me ima včasih, da bi kakšno kar s količkom po glavi, da jo streznim.

Metuljčki ……… ja, se prebujajo……počasi razširjajo svoja krila:)))

samo ne preveč širit kril, saj poznaš metuljev efekt, kaj ne

ja, žal ga poznam:-((

Mogoče…mogoče…..se mu pa zdaj izognem?
Kdo ve?

Bom še enkrat reskirala ……..mogoče bom profitirala:))))

v to pa morš verjet … do konca … in naprej;-)

je pa res, da se bojiš, da je vsako drevo gnilo, ko se enkrat na enega takega nasloniš.

jaz nimam takega občutka, da če enkrat doživiš nekaj slabega z nekom, da moraš biti potem bolj previden- čar je v spoznavanju neznanega

Zato se v začetku nagibaš previdno, želiš si spoznati tudi notranjost, ne samo lubje.

in kaj je potem, ko neznano spoznaš? Čar izgine?

kaj te muči razo? : )

daleč od tega, saj poznaš ono- življenje je pravljica in mi smo v njem da ustvarimo še en mit- čar je v sprejemanju, brez moraliziranja-

Ne boš verjel, ampak sama še vedno verjamem v pravljice:)))
Z eno razliko: v pravljicah je začetek nekoč JE BILO – v moji je nekoč BO – mogoče že JE?

Partner, zakonec, je samo odsev nas samih. Ljudje pa vse preveč obtožujemo druge, iščemo krivdo v drugih in vse premalo poznamo sebe in tudi ne upamo priznati, kaj nas muči, zato se potem spravljamo na partnerje.
Da se dva odtujita, da se kregata, da si gresta na živce, ni kriv nikoli tretji. Nikoli ljubica, ljubimec, tašča, otroci…nihče drug, kot ona dva!
Ko se dva znata pogovarjati, govoriti o sebi, ne o drugih, potem je to prava pot, za dober zakon in s tem še boljši sex, ki je tako opevana vrednota vsakega odnosa.
Prvi znaki odtujenosti med zakoncema se kažejo ravno v postelji. Ko je tam hladno, dolgočasno, vedno enako….je to slika zakona. Tak sex, ki ga nekateri uporabljajo za zdravilo po prepirih je, kot bi pojedli aspirin, ker nam je odtrgalo nogo….da ne bo bolelo….vendar pa to zdravilo popusti in rana se zagnoji…..in je vedno huje.

Torej, če nekdo hrepeni po sexu z ljubimci, doma pa ima partnerja, ki mu gre na živce, katerega vedno obtožuje, kakšne napake ima….ni rešil niti sebe, niti zakonca.

Metuljčki so lahko kadarkoli, človek jih čuti, ko je zaljubljen in če je iskren in pošten….jih čuti lahko doooolga leta ob istem partnerju. Ni treba iskati nikjer drugje, samo spoznati sebe, se predati partnerju, mu zaupati vse svoje strahove….moški mora biti v zakonu spoštovan in uslišan, poslušan, upoštevan, ženska pa čutena, uslišana in poslušana od moža….potem je to čarovnija, kjer sta srečna tako zakonca, kot otroci, katerim je to največja dota.
Če pa se dva že razideta, sta se razšla ona2 in ne družina. Razšla sta se zakonca in ne starša!! Tega pa ljudje vse premalo upoštevajo in trpinčijo svoje otroke s svojimi nesoglasji, s svojo nesposobnostjo se pogovarjati kot ljudje, kot starši. Če eden gre, gre zaradi sebe, ne zaradi dolgočasne žene(moža), ne zaradi porednih, neposlušnih otrok….samo zaradi sebe.

Je pa še ena zanka! Ljudje, ki ne rešijo problemov ob razhodu, razvezi, v eni vezi….so krasni kandidati, da bodo imeli v naslednji vezi, ki je potekala nekaj časa vzporedno s propadajočim odnosom….SPET enake ali podobne težave. Če ne znaš komunicirati, se tega ne naučiš z menjavo partnerja. Ko metuljčki odfrčijo…..se pokaže čir na želodcu;)

Srečno!

se pravi da imaš pravo mero domišljije- domišljija pa vzpodbudi v človeku kreativnost- kreativnost v življenju, še posebno v intimnem je pa , vsaj zame odločilnega pomena za uspešno partnerstvo

ne nujno v tem vrstnem redu, a ne?;-) ti prefriganka pikasta;-)

:-)))))))))))))))

Hahaha….
Tale s čirom je pa dobra!!!!!!!

Maš prav. Spet. No, vsaj v mojih očeh!