Sin je nabil račun za telefon…
Potem pa pravijo, da so tastari izgubljeni v današnji tehnološki dobi, ker jih otroci prehitevajo. Mama samo ukine račun in je konec digitalne in virtualne dobe za mulca. Lahko samo bulji kot teliček okoli sebe in kamene dobe štedilnikov, pralnih strojev, likalnikov, sesalcev, motornih kosilnic in ostalih relikvij, katere ga začnejo begati, ker jim ne prepozna smotra.[/quote]
Seveda, ukinitev in na paket, kjer ne more ustvarit takšnih stroškov.
Popolna ukinitev pa staršem ponavadi ne diši, ker potem nimajo več nadzora. In živet brez nadzora nad študentom, je tako kot da te ni, nimaš lajfa.
Se opravičujem vsem mamam, ki nimajo veze z napisanim.. 🙂
Če se je kaj takšnega zgodilo prvič, bi jaz ne delala nobene panike niti pri osnovnošolcu ali srednješolcu še manj pri študentu. Se hitro lahko zgodi, da prekoračiš. Sicer ponudniki navadno pošljejo sms z opozorilom, da si porabil 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zakupljenega prenosa, vendar ta sms ni nujno da pride, ko si res na 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ampak je lahko z nekaj zamika. Meni se je zgodilo, da sem dobila opozorilo in sem izklopila prenos podatkov, na koncu meseca pa račun z dodatnimi 40€! so mi rekli, da je pač sms prišel malo z zamikom… Sem sicer napisala pritožbo na račun, ampak ne računam na to… bo pač treba plačat, kaj čem… Zato tudi otroku ne bi pretirano žrla živcev v stilu: “Kako si lahko?!?”
Jaz bi torej otroku dala enak znesek, kot ga dobi vsak mesec za telefon, za razliko bi se pa z njim pogovorila, kako misli rešit nastalo situacijo. Saj pa se je študent ja sposoben soočit s posledicami in najti rešitev za nastali problem. Moj bi verjetno razliko poravnal iz prihrankov, si sposodil od sestre ali pa če to dvoje ne bi bilo možno, bi v naprej dobil žepnino za naslednji mesec.
Kaj je zdaj zate študent? Otrok, ki mu moraš dajati zneske in se z njim pogovarjati o osnovnošolskih zadevah plačilne odgovornosti, ali odrasla oseba, ki se mora znati soočiti s posledicami in najti rešitev v posojilu drugega otroka – svoje sestre, v skrajnem primeru pa spet mame? Oboje je nekam …[/quote]
Moja otroka še nista študenta (imam osnovnošolca in srednješolca). Z vsakim od njiju smo dogovorjeni, da jima midva z možem krijeva paket v določenem znesku (starejši npr. 12€, mlajši ima predplačniški paket in dobi na mesec 5€, internet na telefonu uporablja izključno doma, ko se priklopi na WiFi). Kar je več morata plačat sama. Se v 7 letih odkar ima starejši telefon (mlajši ga ima šele 2 leti) še ni zgodilo, da bi porabila več. Če pa bi porabila več, bi jima dala dogovorjen znesek, za razliko bi pa onadva morala pomislit, kako bosta rešila nastali problem. Ne vidim problema v posojanju denarja med brati in sestrami – si sposodita in vrneta tudi sicer (ne da bi jaz sploh vedela). Tudi vnaprejšnje izplačilo žepnine se mi ob izrednih dogodkih ne zdi problematično (seveda pa to ne pomeni, da potem naslednji mesec še enkrat dobi isto žepnino – se mora pač naslednji mesec nečemu drugemu odpovedat). Kje vidiš torej težavo?
Avtorica teme je napisala, da je šlo za prvo tako prekoračitev. Se zgodi lahko vsakemu – pač v naprej zelo pozorno spremljaš svojo porabo – vsaka šola nekaj stane. 😉 Če bi se to ponavljalo iz meseca v mesec, bi bil pa moj pristop seveda drugačen… Nikakor ne bi pristala, da bi otroku (ne glede na starost) vsak mesec krila račune za telefon v neomejenih zneskih!
Kaj je zdaj zate študent? Otrok, ki mu moraš dajati zneske in se z njim pogovarjati o osnovnošolskih zadevah plačilne odgovornosti, ali odrasla oseba, ki se mora znati soočiti s posledicami in najti rešitev v posojilu drugega otroka – svoje sestre, v skrajnem primeru pa spet mame? Oboje je nekam …[/quote]
Moja otroka še nista študenta (imam osnovnošolca in srednješolca). Z vsakim od njiju smo dogovorjeni, da jima midva z možem krijeva paket v določenem znesku (starejši npr. 12€, mlajši ima predplačniški paket in dobi na mesec 5€, internet na telefonu uporablja izključno doma, ko se priklopi na WiFi). Kar je več morata plačat sama. Se v 7 letih odkar ima starejši telefon (mlajši ga ima šele 2 leti) še ni zgodilo, da bi porabila več. Če pa bi porabila več, bi jima dala dogovorjen znesek, za razliko bi pa onadva morala pomislit, kako bosta rešila nastali problem. Ne vidim problema v posojanju denarja med brati in sestrami – si sposodita in vrneta tudi sicer (ne da bi jaz sploh vedela). Tudi vnaprejšnje izplačilo žepnine se mi ob izrednih dogodkih ne zdi problematično (seveda pa to ne pomeni, da potem naslednji mesec še enkrat dobi isto žepnino – se mora pač naslednji mesec nečemu drugemu odpovedat). Kje vidiš torej težavo?
Avtorica teme je napisala, da je šlo za prvo tako prekoračitev. Se zgodi lahko vsakemu – pač v naprej zelo pozorno spremljaš svojo porabo – vsaka šola nekaj stane. 😉 Če bi se to ponavljalo iz meseca v mesec, bi bil pa moj pristop seveda drugačen… Nikakor ne bi pristala, da bi otroku (ne glede na starost) vsak mesec krila račune za telefon v neomejenih zneskih![/quote]
No, to je v redu, če vzpostavijo nek notranji družinski finačno – kreditni promet. Se bo vsaj kmalu izpostavilo, kdo je kdo v transakcijah. Kdo bo v življenju večni dolžnik in kdo upnik. Samo, da ne bo mama preveč prizanesljiva centralna banka vsem po vrsti z neomejenimi emisijami žepnin , če bodo vsi skupaj zašli v finančno krizo. Najprej morajo bilance med sabo razčistit.
Moja otroka še nista študenta (imam osnovnošolca in srednješolca). Z vsakim od njiju smo dogovorjeni, da jima midva z možem krijeva paket v določenem znesku (starejši npr. 12€, mlajši ima predplačniški paket in dobi na mesec 5€, internet na telefonu uporablja izključno doma, ko se priklopi na WiFi). Kar je več morata plačat sama. Se v 7 letih odkar ima starejši telefon (mlajši ga ima šele 2 leti) še ni zgodilo, da bi porabila več. Če pa bi porabila več, bi jima dala dogovorjen znesek, za razliko bi pa onadva morala pomislit, kako bosta rešila nastali problem. Ne vidim problema v posojanju denarja med brati in sestrami – si sposodita in vrneta tudi sicer (ne da bi jaz sploh vedela). Tudi vnaprejšnje izplačilo žepnine se mi ob izrednih dogodkih ne zdi problematično (seveda pa to ne pomeni, da potem naslednji mesec še enkrat dobi isto žepnino – se mora pač naslednji mesec nečemu drugemu odpovedat). Kje vidiš torej težavo?
Avtorica teme je napisala, da je šlo za prvo tako prekoračitev. Se zgodi lahko vsakemu – pač v naprej zelo pozorno spremljaš svojo porabo – vsaka šola nekaj stane. 😉 Če bi se to ponavljalo iz meseca v mesec, bi bil pa moj pristop seveda drugačen… Nikakor ne bi pristala, da bi otroku (ne glede na starost) vsak mesec krila račune za telefon v neomejenih zneskih![/quote]
No, to je v redu, če vzpostavijo nek notranji družinski finačno – kreditni promet. Se bo vsaj kmalu izpostavilo, kdo je kdo v transakcijah. Kdo bo v življenju večni dolžnik in kdo upnik. Samo, da ne bo mama preveč prizanesljiva centralna banka vsem po vrsti z neomejenimi emisijami žepnin , če bodo vsi skupaj zašli v finančno krizo. Najprej morajo bilance med sabo razčistit.[/quote]
Pri nas zaenkrat otrokoma super funkcionira. Sta bolj kot ne šparovna z denarjem, ki ga dobita (starejši tudi občasno dela, če le kaj dobi). Pri kakšnih malo večjih nakupih (ko je kakšna res ugodna ponudba, ki bi jo bilo nesmiselno spustit) pa se res zgodi, da si med seboj posodita in potem v najkrajšem možnem času vrneta denar. Sta si tudi že veliko stvari kupila iz skupnega denarja in jih skupaj uporabljata (namesto, da bi vsak kupil svoje). Jaz take notranje dogovore odobravam, če bi pa na primer starejši otrok kar naprej jemal denar mlajšemu in mu ne vračal, bi pa verjetno posegla vmes. 😉
Preden me čisto spljuvate, naj le povem, da je sin precej odgovoren. 🙂
Poprime za vsako delo, ki se mu ponudi, pridno študira, nima pa štipendije in študira precej daleč od doma. Stanovanje, prevoz ter stroške telefona mu krijeva z možem, za ostalo poskrbi sam.
Tole je bilo, kot že rečeno, prvič. Vedno bolj se nagibam k temu, da razliko pač pokrije sam.
In kljub temu, da je študent, je seveda še v veliki meri finančno odvisen od naju. Glede na njegov redno opravljen študij ter pripravljenost poprijeti za delo se mi zdi tako tudi prav.
“Vrtoglavo vsoto 80 eur”…
…se vidi, da avtorica/njen sin ne znajo z denarjem. In žal verjetno nikoli ne bodo.
Prvič, zakaj ima naročnino 23 eur, če bi jo imel lahko 11 eur (bob z 3 gb podatkovnega prenosa).
Drugič, če ti 80 eur predstavlja “vrtoglavo vsoto” si revež. In vedno boš.
Tretjič, ko si 1x študent, moraš biti sam zase sposoben nositi odgovornost – prav je, da starši pomagajo po lastnih močeh – ampak ne pri osnovnošolskih, SAJ NI OTROK!
Tako so mene vzgojili, pa mi gre kar dobro v življenju…in niti na kraj pameti mi ni padlo, da bi med študijem prosil za kakršnokoli pomoč starše. V bistvu sem prek študenstkega dela služil več kot oni:))
Naš mali je pri petih letih en mesec na ipadu nabavil za raje ne povem koliko € igric.
Seveda sva padla na rit. In se naučila, da morava določene zadeve zakleniti, da pogovor ni dovolj, ker otrok v trenutku ko pritisne Buy, vidi samo tisti mali znesek 1-5€ in se mu ne zdi veliko. Ni pa pri petih letih še toliko matematično spreten, da bi sproti sešteval in vedel, koliko je že zapravil.
Najprej ugotoviš, zakaj se je to zgodilo, od kje pravzaprav znesek in potem najdeš način, da se to ne dogaja več.
Če plača z žepnino, je plačal s tvojim denarjem, ker ti mu daš žepnino. Ja, odsluži naj. Kako, to je odvisno pa od starosti.[/quote]
To ravno ne drži. Če sta zmenjena, da vsak mesec dobi žepnino, potem tisto ni več mamin denar ampak NJEGOV. In ta denar bi on lahko porabil za obleke, kino, zabavo…. Zdaj pa bo z njim plačal račun za telefon. Torej bo plačal s SVOJIM denarjem in ne maminim.
Če tole ni ena zanikrna provokacija naj me vrag vzame. Mati, ki za mulca z volilno pravico sprašuje o tem, ali naj mu poravna stroške telefona ali ne, bi morala nujno na pregled k ustreznemu strokovnjaku za perjad! Ker je, če to resnično sprašuje ena navadna kura! Nič drugega! Če pa je provokacija je slaba!