Sin od moje partnerice.
posvojitev, kako le, 30.09.2022 ob 20:49
Pa o kakšni posvojitvi tukaj sanjate? Tega otroka sploh ne more posvojiti, tudi če bi hotel.
Pa kaj bluzis. Seveda se da na vec nacinov. Ampak glavni je, da ali se oce otroku odpove pravno. Oziroma sodisce otroka ocetu vzame. Glede na nasilje v tem primeru, to ne bi bila tezava.
Ne kr neki lapat.
Entam, 30.09.2022 ob 09:44
Jah..kje naj začnem. To ni ravno tema za kolege.
Spoznal sem.res enkratno žensko, istih let, oba 37. Samo pogledava se in se smejiva. Metuljcke sem cutil prvic v mojmu lajfu. Prijetna, prijazna, ne komplicira. Ne zapravlja. Rada ima hribe, kot jaz. Rada supa, kot jaz. Tako je kot, da bi jo narocil. Zdaj ima mal vec kil, ampak me to ne moti. Nikoli me ni. No njena in moja zgodba je fucked up. Imela je ze vse,hišo na stajerskem, psa, prikolo na morju. Ampak sta imela z bivsim mozem hudi obdobje nasilja. Maltretiranja. Boga je bila. Cez noc je odsla s sinom v Ljubljano v najem, za kar je sparala leta. Nic noce od bivsega. Zivi sama s plačo. On je ze drugic porocen privatnik..bla bla…no moja zgodba je se mnogo hujsa. Bil sem doma v grozni familiji. Tudi veckrat spolno zlorabljen s strani maminega ljubimca. Oce zapit. Mama nasilna. Moje otrostvo je bilo bezanje pred starsi. Spanje na dvoriscu. Veckrat lacen kot sit. Ampak so me rejniki lepo vzgojili pa spravili na tir. Danes pri 37 imam stanovanje v Lj. Avto. Lizing, kredit, sluzbo, …kar rabim imam. Mir imam. Pomiril sem se z preteklostjo. Imam kolege. Punce so prisle in sle. Zaklel sem se, da ne bom imel otrok, ker ne vem.kaj bom z njimi. Vsi grozni dnevi se bodo vrnili. Spomini, ki sem.jih potlacil. Nocem vec tega. Bezim od otrok ze celo odraslo dobo, zakaj? Zato, ker ko vidim njih pomislim kako lepo bi lahko bilo meni. Zakaj jaz? Nisem kompatibilen z njimi.
Zdaj pa nastopi tezava. Ona ima sina, star je 10 let. Na zacetku, je bil plašen, sva bila na distanci. Imava pa vsaj to skupno. Nasilnega oceta. Lastni oce, placuje sicer prezivnino. Ampak ga ne mara. Tamal je zato zelo prizadet. Oce noce imeti nic z njim. Prej so imeli vse. Zdaj pa ima dvojcka z novo. Ga razumem. Najprej me ni maral. Zdaj, ko je dojel, da drugega kot mene v tej vlogi nima. Je postal pa cisto drug. Ampak jaz tega nisem vajen. Rad bi se stinil, rad bi bil na kavcu lezal naprimer zraven mene, rad bi, da mu pomagam pri nalogah, da hodim na tekme ga gledat. Nogomet. Zadnjic na eno tekmo nisem prisel, je bil uzaljen. Malo smo pri meni doma, malo pri njej. Moja je ze izrazila zeljo, da bi se priselila k meni, da ne placuje tudi vec najemnine. Ja ok. Samo potem bom moral moj zlati kabinet spremeniti v njegovo sobo. Pa tudi, ce bi ga mogoce posvojil. Po tok casa. No tle je pa zdaj malo dileme. Ne recem, je simpaticen, vzgojen, zgovoren fantek. V soli mu gre. Samo jaz si tega res nisem zelel. Potem bi ze imel svoje. Pustile so me fajn punce ravno zato, ker sem pojasnil da zaradi mene ne bodo nosece in so sle. Vse bi rade familijo. Jaz pa bi rad uzival. Ok..ce tamalega res posvojim in se porocim. Je opcija. Ampak kolegi mi pravijo vsi, da je z mano zaradi denarja, stanovanja, da naj bezim. Ampak jaz nocem bejzat od nje. Obozujem.jo. Ma dam ji ta moj flat. Ni tezava za to. Tudi ce tamal za mano kaj podeduje. Po eni strani ce oba zapustim, se mi smilita. Kot da sem ju izdal. Pa ze tako imata vsega boga za sabo. Res smo vsi trije z fucked up lajfom. Pasemo skupaj. Potem pa zadnjic tamal mi kar ljubcka da na lice…ko me.je objel, ker sem ga peljal v woop. Sem bil celo uro skakanja sokiran, ker nisem.tega vajen. Otrok sploh mazastih. Po eni strani bezim od njega., ker ga ne upam niti prijeti. Kaj sele objeti. Vsak dotik otroka je zame kot da pocnem nekaj kar ne bi smel. Po drugi ze gledam kateri tecaj bordanja mu bom placal. Ma kam naj grem?
do konca prebrati… razumem tebe in tvoje rane, ti tega nisi predelal…
mogoce je pa ravno zato tebi prisel ta fantek na pot… fantek se mi smili, zakaj ne gres na tekmo, pojdi…
ce kdo bi ti tega otroka lahko razumel v bolečini… ves kaj lahko zares ozdravi tvoje rane, to da das otroku vso ljubezen… vse tisto, česar tebi niso dali, oa si hlepel po tem… zdaj to ozavesti in daj vse to otroku, zacelilo ti bo tudi tvoje rane…
ne ga razocarat… zakaj nisi sel na tekmo, ce te je povabil… boli to… popravi daj ozavesti in tavestno popravi…
niso tebe otroci prizadeli, odrasla v tvoji druzini sta te… ozavesti to otrok ni kriv…
RAKUN, 30.09.2022 ob 20:54
Pa kaj bluzis. Seveda se da na vec nacinov. Ampak glavni je, da ali se oce otroku odpove pravno. Oziroma sodisce otroka ocetu vzame. Glede na nasilje v tem primeru, to ne bi bila tezava.
Ne kr neki lapat.
A bejž. To kar na pamet, ker bi se ti zdelo romantično, če bi se tako izteklo? No, te moram razočarat. Posvojitev v takem primeru ni možna.
Avtor. Vsi trije ste ranjeni in taksni ste se našli. Očitno res z namenom. Zato res ne rani ju še bolj, če veš, da nisi za družino. Potem to takoj zaključi, namreč otrok, te je sprejel in odprl srce. Verjemi, da je naredil ogromen korak za 10 letnika. Glede nato, kaj je že za njim. Otrok bi želel biti tvoj, si ti lahko njegov? Moras predelati sam. Povej jima, pojasni situacijo. Strahove. Preteklost. Mislim, da bosta zelo jasno razumela. Po eni strani rabiš res se čas, ampak po drugi jaz rečem NE. Ne rabiš ga. Zakaj? Zato ker si imel čas do 37 leta. Sprijazni se, nisi edini z tako grozno zgodbo. Moraš pozabiti, oprostiti in iti dalje. Odpri roke, srce in zgrabi. Pomisli na praznike. Kako lepo bo imeti družino. Družina ni krvna povezana, družina je odnos, razumevanje, deljenje istih interesov. Imaš lahko krasno ženo in super sina celo življenje. Ampak se moreš vreči v to 100%. Ne smeš dvomiti. Srečno.
Kar vidim tega malega dečka, ranjenega. Oba.
On je zrcalna podoba tebe majhnega.
Pobožaj otroka v sebi, poslovi se od hudih spominov in si reči, zmogel sem.
Kot si napisal, vendarle si imel na poti ljudi, ki so ti stali ob strani.
Sedaj si ti na poti, da nekomu stojiš ob strani. Ne zavrzi te priloznosti, otroci pri teh letih najbolj iščejo se sploh sinovi moško figuro, očeta, steber.
Sedaj si ti ta, steber. In ko boš objel tega, dečka boš objel sebe. Ne enacit spominov, kar so tebi naredili. Sam sebi daj darilo. Jaz sploh ne dvomim, da ne zmoreš.
Bi pa odsvetovala selitev vsaj še dve, tri leta, ker veš rabiš prostor, da, se umakneš v svoje srce, ko bodo spomini boleči. In bodo vedno manj.
Iz srca srečno.
Zakomplicirana situacija! Nebi rad bil v njej! Ko preberem kaj takega sem vesel, da sem samski pri 52-tuh.
Nasveta pa za vas žal nimam. Nisem kompententen, da bi se delal pametnega!
pa kaj blodite, 30.09.2022 ob 12:27
Pa kaj blodite z avtorjem vred o posvojitvi. V primeru, kot ga avtor opisuje, posvojitev ni mogoča.
Če biološki starš privoli v posvojitev, je seveda mogoča.:) Zakaj svojega otroka ne bi mogel dati v posvojitev, če to hočeš? Pa saj se tudi ženska, ki rodi otroka, ki ga potem noče obdržati, lahko odloči, da ga da v posvojitev. V čem je štos?
Če pa se oče s tem ne strinja, pa seveda ne.
Najprej bi rekla takole…to, da ste iskreno napisali, brez pretiranega olepševanja, je vredno enega spoštovanja in časa z moje strani. Sicer na teh forumih ne odgovarjam. Torej trenutno delam eno veliko izjemo.
Življenje vam daje priložnost, da popucate svojo greznico. Tako jaz rečem vsej navlaki, ki jo prinesemo v odraslo dobo. Vse družinske vzorce, vse kar nam ne koristi in smo po poti nabrali.
Primite bika za roge, kot se reče, in se soočite sami s seboj. Verjetno boste potrebovali kakšno podporo. Poiščite jo. Obstaja kup dobrih terapevtov. To niso psihiatri. Gre za dobre psihoterapevte.
Za to žensko in njenega sina pa bodite hvaležni. Ok…predporočna pogodba, dogovor glede imetja…ja, ok. Se strinjam. S posvojitvijo in poroko pa ni treba z glavo skozi zid.
Držim pesti za vse 3. 😉
Jaz sem se kar zjokala, ko sem prebrala tole res iskreno povedano zgodbo. Zalostna ampak na koncu lepa in upam, da bo tudi srečna.
Avtor. Fantek je samo odsev tebe. V seveda milejsi obliki. Spomni se, kako bi se danes ti pocutil pri 10 letih. Tebe so resili rejniki. Daj fantku priložnost in vrni to kar si ti dobil, da si danes kar si, pohvalno sicer, temu fantku. Nekoč bo on tako kot ti, govoril,da je imel oporo v drugemu očetu. Poglej hitro bo odrastel. Ne bo se več hotel stiskat. Najstnik bo postal in odšel po svoje. Vidva pa lahko uživata se celo zivljenje skupaj.
Želim vam res iz srca vso srečo.
Kot so že napisali, ta dva sta vstopila v tvoje življenje z namenom.. ne rabiš bit oče otroku, bodi njegov prijatelj. Skupaj lahko uživate. Ta otrok bo čez 3,4 leta že pravi mladi mož. Čez 10 let ti bo rekel, da si mu rešil življenje. Morda bo tudi on tebi pomagal na stara leta. Morda bo edini, ki ti bo stal ob strani. Ti mu bi bil vzgled. Da je zaradi tebe videl, da niso vsi moški slabi. A veš koliko je to vredno? A ti je ob teh besedah kaj lepo? To je seveda lep scenarij, ki ga lahko uresničite vsi trije. Ne se ustrašit situacije samo zato, ker se bojiš poraza. Vse življenje se učimo.
Ne bom brala drugih odgovorov, povem samo to, da imaš srečo! On ima otroka, ti svojih nočeš, lahko si dober očim njenemu, ki te ima očitno rad in lahko ste srečni skupaj. Stanovanje je tvoje in ne bi ona v primeru razhoda dobila nič, ker si ga pridobil pred skupnim življenjem, pred njo. Tudi mali ne, edino, če ga/ju navedeš v oporoki. Poberi se skup, si odrasel moški, nisi več tisti zlorabljen fantič. In točno veš, kaj ta tvoj pastorek potrebuje – to, kar ti nisi imel in očitno niti on do sedaj; ljubečo očetovsko figuro. Objami mulca in mu povej, da ju imaš oba z mamico rad. To ni seksualnost, ni spolnost, to je samo otrok in otroška ljubezen, ne boj se ga in ne boj se sebe. In ne, posvojiti ga ne moreš, ker ima oba starša, tak da mu ne moreš biti foter, lahko si mu pa frdamano dober očim. In prijavi ga na tečaj, cel srečen te bo še dolgo objemal 🙂 srečno
V prvi vrsti bi moral najprej predelati svoje rane, zlorabo ki si jo doživel.
Potem ti nedolžen dotik z otrokom ne bo tako grozeč.
Vsi ste ranjeni, tako da ne bi bilo slabo iti na kako terapijo, drugače se boste zapletli v čustvene pasti. In ne boj se pokazati naklonjenosti, nič ni narobe s tem.
Kolege pa nekam pošlji … se mi je zdijo kdove kaj prijatelji, če tako govorijo.
Vse dobro!
Tudi jaz ti predlagam strokovno pomoč. Ker imaš (razumljivo) problem s sprejemanjem ljubezni. Globoko v sebi misliš da je nisi vreden. Pa si jo. Si zaslužiš ljubiti in biti ljubljen. Od partnerice in od otroka. Oba te imata rada. Tudi ti imaš njiju, samo strah te je. Delaj na tem da boš to zmožen sprejeti.
- Otrok Je poleg v paketu. Če te to dejstvo moti …da mu boš namenil kabinet, pozornost, in ja objeme, ne me narobe razumeti.. ni biološki, je otrok ki je lačen ljubezni in vedno jo bo iskal pritebi kot očimu, tudi potrditev, da je nekje sprejet…ne razočaraj ga..potem raje niti ne vstopaj v ta odnos, ne odpiraj teh vrat.
V bistvu bi šel lahko bolj počasi v vse skupaj in kaj je s to zadevo, zakaj se tako bojiš malih otrok, otrok…Po drugi strani pa imaš ravno situacijo z otrokom, kmalu najstnikom, ki vemo da so lahko pravi izziv kar tangira vzgoje.
Kakorkoli želim ti uspešno predelavo predvsem svoje stare zgodbe, dote ki jo nosi vsak od nas.