Sin od moje partnerice.
Dragi Entam,
razumem tvoje občutke kot občutke sina tvoje partnerice.
Ti si se zaradi osebne izkušnje toliko zaprl, da se bojiš navezanosti s tem otrokom – glede tega priporočam, da si najdeš kakega dobrega terapevta. S temi dotiki ni nič narobe, vendar imaš zaradi svoje izkušnje (neupravičen) občutek krivde, kar pomeni, da preteklost še ni za teboj. Terapija ti bo v veliko pomoč.
Otrok pa je imel nasilnega očeta, se pravi ni imel iskrenega odnosa z njim, zato si leži biti povezan s tabo. Nič narobe, razumljivo je. Potrebuje ob sebi zrelo moško figuro, ampak po tvoji pripovedi se sprašujem, a si ti res pripravljen na to?
S partnerko se odkrito pogovorita, kakšna pričakovanja imata en od drugega (razumem tudi njo, ker je veliko lažje, če ji ni treba plačevati najemnine, morda nabavite skupaj večje stanovanje?). Če jo imaš rad, je vsekakor vredno poskusiti.
Meni zveni, da ste lahko prav lepa družina.
Vse dobro!
Tole pa ne bo v redu. V ozadju preži pomembno dejstvo: pedofilstvo. Ta možak se boji sebe, svoje lastne sence in svoje morebitne pedofilske nagnjenosti. Lahko, da je na nezavedni ravni prav zaradi tega s to mamico in njenim sladim sinkom. Kako to negotovost razčistiti, predvsem pa ozavestiti in odgovorno usmeriti v pravilno odločitev? Brez predložitve tega razmišljanja, ki ga je delil z nami, dobremu psihoterapevtu, resnično ne bo šlo. Ker bodo zagotovo sledile dolgotrajne pogovorne terapije. Ubogi otrok, nima sreče, znova bo trpel, tako ali pa drugače …
Te popolnoma razumem in sama tu lahko govorim iz moje, ženske perspektive, da tudi zaradi mojega zavoženega otroštva in narcistično psihopatskega nasilneža, očeta, nisem nikoli razvila potrebe po materinstvu. In to je pri meni tako močno da otrok raje ne vidim ali se ukvarjam z njimi, ker dejansko ne vem kaj z njimi početi. Ko moški, ki ga spoznam omeni, da ima otroke, je to zame že napačna oseba in se mu ognem, ne želim biti z nekom, ki ima otroke, četudi bi bil res res ressss idealen. Tu ne delam kompromisov,
Zato se moraš vprašati, ali ti ne čutiš potrebe po otroku druge osebe in nikakor ni to tvoj stil, ali pa se pač samo bojiš zaradi travm, da bi bil ti lahko en takih kot so bili tisti, ki so te prizadeli? Jaz osebno vem, da nimam potrebe po otrocih ne lastnih, kaj šele od koga drugega in imam ta pojem razčiščen, takoj ocenim da z moškim, ki ima otroke ni prihodnosti. Kaj si pa ti misliš? Vidiš lastno prihodnost, biti oče nekomu? Je zelo preprosto, vsedi se sam s seboj dol in se pomeni, nasveti drugih ne bodo pomagali. Naredi kar čutiš. Je pa dejstvo, da jaz na tvojem mestu ne bi hitela z skupno vselitvijo in bi počakala še kako leto.
Moraš razumeti, da ko se poliže med začetka veze, ostane samo še realna slika, ko medu ni več kje polizati…zato je moj predlog, počakaj….
P.s.: in če ostaneta v vezi, ji moraš vbiti v glavo da s teboj ne more pričakovati še kakega otroka, ler se zna zgoditi, da take ženske, ki že imajo otroke, hočejo še kakega z ljubeznijo svojega življenja. Ker si izbral mir in odšel od preteklosti, ne izberi prihodnosti, zaradi katere ti bo kasneje lahko da žal.
zakaj komplicirat življenje če ni treba, 30.09.2022 ob 18:02
Če ne želiš otrok in se jih izogibaš na vso moč, potem sploh ne vem, kaj si šel dejtat mamico z malim otrokom?
Sama ne želim dejtat moških, ki imajo male otroke, ker si enostavno ne vem kaj početi z njimi in ne da se mi ukvarjat z vsemi tistimi problemi, ker mi niso blizu in jih ne poznam. Zato vsakič, ko pri kakšnem novem moškem izvem, da ima malega otroka, pade ta v sekundi v friendzone in je to to. Nobenega dejtanja, nobenega poglabljanja odnosa na intimni ravni.
Zakaj si ljudje tako radi komplicirate življenja?
Bravo, končno en realen komentar. Pri tistih z otroki pač ni tiste ljubezni do partnerja, oziroma je je le toliko, da je poskrbljeno za njihove lastne potrebe. Ženska z otrokom rabi financerja, moški z otrokom žensko, ki bi mu olajšala skrb za otroke.
Mislim, otroci od prej niso vaši in nikoli ne bodo. Kompenzirati dejstvo, da je OP imel težko otroštvo in nima otrok (kar se celo še danes gleda kot čudaško), ni pametna opcija, neka čustvena navlaka se navadno ne konča dobro. Če ne gre za ovdovelo osebo, je tu vedno v igri še bivši ali bivša, kar spet zaplete zadevo.
Težko je to.
Mah obrni list, pojdi na kakšno terapijo-pogovor. Ne prehitevaj, če nisi ready na nove okoliščine. Videvajte se dalje na enak način. Ohrani sebe. Kaj pa veš, morda oa pride mimo še boljša in brez ottok. Daj se malo na pauzo v tej vezi. Povej ji, da rabiš moratorij . Vzami si te 3 mesece, da si spet ti ti. Žuraj, delaj, dejtaj, hodi tetapevtu. Najdi sebe nazaj. Če ti bo lepše s kakšno drugo ali samemu, potem imaš vse odgovore. Žensk je veliko tudi lepših in samskih. Če pa.me ne boš poslušal, pa ju boš vzel k sebi, pa dajte iti v večje stanovanje, ker to da ostaneš brez svoje zasebnosti ti bo postalo skozi čas večje breme kot misliš. Vsak od nas pitrebuje doma “kot” kjer je lahko sam.
Srečno!