SIN SPET RAZBIJA
Sin gleda TV – star je 30 let. Pri meni v dnevni sobi – dobi za jest.
Jaz ga tako težko gledam – mi verjamete ženske? Naj izgine v svojo sobo – vsaj to.
Naj gre ven, naj se rihta sam za svoj denar. Visi pri meni, on bi debatiral in filozofiral — ko mu povem, naj si najde drugo, ki ga bo poslušala – začne razbijat.
To vam pišem zato, da boste vedeli, koliko nasilja je doma.
Sicer je šel prostovoljno, a psiholog mi je svetoval menjavo ključavnice in to bi naj bilo to. Problem je v tem, ker so vsi neznansko pametni, a nihče ti ne more zanesljivo povedati, kdaj je čas za to. Pri 18-ih? 20-ih? 25-ih?
Če si žrtev nasilja, najprej poskrbi zase. Kako? S fizično distanco (vrži ga skozi vrata). Nato pomirjevala in AD-ji, če so potrebni. Če ti bo kaj grozil oz. boš v strahu, preveri stanje v varnih hišah. Skupine za samopomoč. Psiholog, psihiater. S skupinami za samopomoč imam zelo dobre izkušnje, s psihologom pa ne tako. Enkrat ti reče pogovor s sinom, drugič ven ga vreč, tretjič da si bom očitala, četrtič da bo na cesti propadel,…hjuuuu
skratka psihologa sem vprašala, kdaj je čas, za ven ga vreč, čakat do 30, 40 leta ali prej, pa se je izognil izgovoru
poznam take k.u.r.č.e.t.i.n.e.,ko samo doma po mizah tolčejo,očitno še ni vredu po gobci dobo…
sem imel enega daljnega sorodnika v ne vem katerem kolenu,isti problem kot opisuješ tukaj…lahko rečem,da je doma bil heroj “himan”,ko pa je škifarija prišla po njega parkrat,pa ga vun s.p.r.e.f.u.k.a.l.a.pa je bil mir…iz oči v oči pa se z moškim tak al tak ni upal spopast…to so za mene zajci…
Mate57 – nimate pojma (in vsi drugi) kako je to res!
Kako te en ‘člen’ – sin, v družini lahko spravi ob vse. Ne družim se z nikomer, ne grem domov k staršem, ne grem nikamor – ker skrivam ta propad.
Izogibam se vsem! Nekoč vesela, družabna, zdaj čepim doma.
Me razumete? Propadam bolj jaz. Sram me je, Pa zdaj ne morem spat. In jutri naj pospravljam sobo, ki jo je danes razbil?
V resnici ne vem, kaj bo zjutraj.
Joj ljudje – pa jaz sem bila vedno močna, čez tisoč stvari sem šla v življenju.
to je generalna napaka Slovencev, ali recimo v Sloveniji. Otroci bi se morali po srednji šoli osamosvojit, za stroške eventualnega študija bi morala poskrbeti država.
19 let in go.
V riti si in v riti boš ostala, saj tvoja energija ni primerljiva z njegovo.
Kar si sejala, to boš še vsaj desetletje, mogoče še več, žela.
Imaš samo 2 oz 3 možnosti:
1. Trpiš in čakaš dan, ko bo tvoja slika v osmrtnici.
2. Mu najdeš psihološko pomoč, ker jo očitno rabi. Kako: Ljubček al greš k psihologu/terapevtu, al pa maš 2 dni časa, da se izšeliš?
3. Postaviš pred vrata! Kaj bo? Ni več tvoj problem. Res, da je sin in da načeloma za otroke naredimo vse, a tudi ta vse ima meje. Enkrat je čas, da se sooči z realnostjo. Ker drgač NIKOLI ne bo drugače. Daj mi razloži, zakaj bi si on našel službo. Streho nad glavo ima, hrano tudi, minimum denarja tudi…nekateri pač nimajo višjih ambicij, imajo jih starši, pol pa so čist užaljeni, ko jih otroci ne dosežejo.
A dej nehi? A nasilje da je doma? Ej, pa to ne moraš da verjameš….
Kuzla pokvarjena, vsa leta si ga buzerirala s svojo posesivno “ljubeznijo”, ga zavijala v vatko, stregla od spred in od zad…. Dokler je tebi pasal imeti čutvenega partnerja v lastnem otroku je bilo vse o.k., sedaj ko pa je dokončno čustveno izmaličen, ga pa doživljaš nasilnega?
Prasicaa pokvarjena, pa kdo ga je vzgajal? In Zakaj? Aja, s fotrom ni nič….
Jest mislm da je čas, da te lasten sin konkretno prbije na realna tla, in ti pove da si zajebala na celi črti. Nebi bilo slabo, da to naredi na način, ki bi bil tudi medijsko odmeven, saj si žal le ena od več desettisočih duhovnih pedofilk ki jih ščiti država.
Nobena gospodarska kriza, niti politični prevrati, niso tako smrtonosni za narod, kakor prostaške matere, ki po mili volji posiljujejo svoje otroke.
Da je po moje, ti ne gine dosmrtno celodnevno delo. Vzgojila si pacienta, ki bi ga sedaj rada priklopila na socialno joško, da ga bomo delovni ljudje vzdrževali…
Ps: nebi bilo slabo, da gre una mami ki sinu ne more ust odpreti pri zobarju, mal na servis k tvojemu sinu.
Preklete prasicee pokvarjene!!! Naj vam bo današnji dan čimtežji!
edina rešitev za oba je, da sin zapusti tebe in gre po svoje…daš mu ultimat., mesec dni, da se vzame v roke…torej si mu dala še zadnjo možnost, kar pomeni,d a nema poležavnja in izkoriščanja, ampak intenzivni iskanje dela in da ga v mesecu dni dobi, se umiri, stanje doma normalizira in takoj prispeva za stroške…potem mu postaviš še ultimat, da se recimo v roku enega leta postavi na svoje noge, izseli… to je tista prava pomoč, ne pa to kar delaš ti, če boš tako nadaljevala, NE, ni ti rešitve, vse bo še huje in zato prosim takrat ne jamraj spet tule.
take mame, kot si ti, so najslabše, pa brez zamere, vidiš kaj si vzgojila???
Otrok naj bo samostojen od prvega dne dalje…seveda po svojih možnostih, kaj pa delajo ene, je otrok star skoraj dve leti in ga še pitajo, nenehno stojijo za ritjo, bog ne daj da pade, da gre tja, oblačijo, ne dovolijo, da bi sam, pa pride vrtec, šola…vse delajo one namesto, da bi otrok in kaj nato pričakuješ, da ti bo zrastlo??? Imaš lep primer, 30 let in je na stopnji dojenčka…sramota zate, njega, sram te je lahko, resno in to predvsem zato, ker tu želiš slišat sam kaj…vse bo v redu, revca si…NE, nič ni in ne bo v redu, dokler oba visva s sinom ne odrasteta in se tako pričenta obnašat! Vzemi moje besede zelo resne, ker ti le te lahko pomagajo iz krize kamor si padla, to je rešitev…
Kako pa lahko on mirno spi? Praviš, da ne moreš lastnega otroka postavit pred vrata.
Tvoj sin je star 30 LET! To ni več otrok! Je tvoj sin, ni pa tvoj otrok. Tvoj otrok je bil pred 30, 25, 20 leti. Zdaj pa ni več tvoj OTROK.
Še nekaj, ko praviš, da ne moreš lastnega – sina – postavit pred vrata … jaz ne bi nikoli razbijala in sproščala agresije nad svojo mamo. V bistvu nad nikomer, ki me ne bi direktno prizadel. Če ti misliš, da je še vedno primerno, da igraš vlogo zaščitniške matere, pomisli, koliko pa tvoj sin igra vlogo pomoči potrebne osebe?
Morda je tukaj na nek način res, kar pravi brklc.
Pa je prišla resnica na dan. Brklc jo je sicer zlajal, samo v svojem besu pač ni mogel drugače.
Samo niso krive mame same. Enak del krivde nosijo odsotni očetje. Ki izginejo iz otrokovega življenja. Tako, da se ločijo ali pa molče gledajo, kako se mama sama ukvarja z vzgojo. Ki ni vzgoja, ampak zavijanje v vato.
Težko je.
Razvajenci, nesposobni življenja, jih potem doma maltretirajo, v zunanjem svetu so pa zajci.
Hehehe, a meni davke plačujete? Rešitev zahtevajte od tistih ki jih plačujete za to! Sploh pa pri meni ni smiselno iskati rešitev, ker (če že) pomagam samo še uspešnim.
“kdor nima, se mu bo vzelo še tisto kar ima. Kdor ima, se mu bo dalo še desetero!”
Staršem, ki ste pošteno vzgajali svoje otroke, pa voščim obilo užitkov in sreče ob njihovem cvetenju!
Naj vaši otroci, kamorkoli jih bo pot odnesla, blagoslavljajo vašo modrost!.
Eni kreteni vidijo samo sočnost mojih besed, in jih ne znajo pospravit drugam kakor v moje osebne frustracije.
Nekaj tistih ki me iz reale poznate in ste sedaj modro tiho, pa dobro veste da nabor mojih besed nikakor ni naključen, saj sem avtorici in njej podobnim staršem le serviral način in intenzivnost gnusa, ki je bil v zadnjih letih pri meni razložen skozi duhovne pogovore.
