sirotka
pozdravljena
meni so pred letom diagnosticirali kronično vnetje debelega črevesja, kravjega mleka se ne smem niti pritakniti, ker me napihne da je joj. Potem sem pa probala kozje izdelke in res težav ni bilo nobenih,kozja sirotka je celo zelo dober probiotik. In meni osebno tudi mleko ni zanič,samo malo ga razredčim z vodo,sir mi je dober če je še bolj mlad, čim zrelejši je bolj močan okus ima, na tržnici pa sem našla tudi kozjo skuto z drobnjakom. Tudi moji hčerki 4 leta dajem kozje izdelke in nima nobenih problemov,baje da kozje mleko lahko pijejo tudi ljudje ki so drugače alergični na laktozo,in kozje mleko ne zasluzuje telesa. Jaz osebno mislim da je večji plus pri kozjem mleku,čeprav ima dosti ljudi predsodke pred njim.
lep pozdrav lc
Posebna značilnost kozjega mleka je v tem, da je hitro prebavljivo. Eksperimentalno je bilo ugotovljeno, da se kozje mleko prebavi v 40 minutah, medtem ko se kravje mleko prebavi v dveh urah in pol. Na boljšo prebavljivost kozjega mleka v primerjavi s prebavljivostjo kravjega mleka vpliva zlasti večja in boljša razpršenost maščob. Maščobne kapljice v kozjem mleku so znatno drobnejše, zato se pod vplivom fermentov v prebavilih lažje in hitreje razgradijo.
Tudi drugi izdelki iz kozjega mleka so priporočljivi za zdravje. Kozja sirotka, denimo, močno razstruplja organizem in krepi našo odpornost, kar je vedel že Hipokrat. V jugovzhodnih deželah in Aziji veljata kozje mleko in kozja sirotka kot uspešno zdravilno sredstvo, zlasti pri pljučnih bolnikih. V švicarski strokovni literaturi je navedena še vrsta primerov zdravljenja s kozjim mlekom, zlasti kislim, in njegovimi izdelki. Med drugim je navedeno – opisuje avtor knjige Kozjereja – da je rejka koz, ki je imela raka na prsih, opazila bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja z uživanjem kislega kozjega mleka, pinjenega mleka, sirčka, masla in sira. Tudi pri želodčnih in črevesnih boleznih so pri tistih, ki so uživali kozjo sirotko, ugotovili izboljšanje zdravstvenega stanja, kar pripisujejo vsebnosti encimov, ki zelo dobro pospešujejo prebavo. Pri alergijah, ki jih povzroča kravje mleko, in pri odporu organizma do drugih živil je kozje mleko idealno živilo.
Pri nas je pokojni prof. dr. Dražigost Pokorn, strokovnjak za prehrano, že pred leti uvajal izdelke iz kozjega mleka, pa tudi mesa, na jedilnike. Bil je zelo naklonjen zdravilni sirotki, kefirju iz kozjega mleka in kozjim sirom. Predvsem so odlična izbira za prehrano majhnih otrok, saj imajo ravno pravo kombinacijo mineralov in maščobnih kislin, ki ne obremeni organizma in jih ta zato lahko brez težav predela.
»Z eno kozo za vsako slovensko družino bi pregnali kar nekaj zdravstvenih težav, za katerimi trpijo stari ali mladi Slovenci,« je prepričan avtor knjige Jožef Škof. V knjigi je spregovoril tudi o tem, da danes velja reja koz za eno najdonosnejših rej domačih živali, saj je na tržišču zaznati vse večje povpraševanje po kozjem mesu, mleku in mlečnih izdelkih. Bogato je z vitamini in rudninami, zato ga priporočajo zlasti otrokom in starejšim, pa tudi tistim, ki imajo alergijo na kravje mleko, in bolnikom pri okrevanju.
Posebna značilnost kozjega mleka je v tem, da je hitro prebavljivo. Eksperimentalno je bilo ugotovljeno, da se kozje mleko prebavi v 40 minutah, medtem ko se kravje mleko prebavi v dveh urah in pol. Na boljšo prebavljivost kozjega mleka v primerjavi s prebavljivostjo kravjega mleka vpliva zlasti večja in boljša razpršenost maščob. Maščobne kapljice v kozjem mleku so znatno drobnejše, zato se pod vplivom fermentov v prebavilih lažje in hitreje razgradijo.
Tudi drugi izdelki iz kozjega mleka so priporočljivi za zdravje. Kozja sirotka, denimo, močno razstruplja organizem in krepi našo odpornost, kar je vedel že Hipokrat. V jugovzhodnih deželah in Aziji veljata kozje mleko in kozja sirotka kot uspešno zdravilno sredstvo, zlasti pri pljučnih bolnikih. V švicarski strokovni literaturi je navedena še vrsta primerov zdravljenja s kozjim mlekom, zlasti kislim, in njegovimi izdelki. Med drugim je navedeno – opisuje avtor knjige Kozjereja – da je rejka koz, ki je imela raka na prsih, opazila bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja z uživanjem kislega kozjega mleka, pinjenega mleka, sirčka, masla in sira. Tudi pri želodčnih in črevesnih boleznih so pri tistih, ki so uživali kozjo sirotko, ugotovili izboljšanje zdravstvenega stanja, kar pripisujejo vsebnosti encimov, ki zelo dobro pospešujejo prebavo. Pri alergijah, ki jih povzroča kravje mleko, in pri odporu organizma do drugih živil je kozje mleko idealno živilo.
Pri nas je pokojni prof. dr. Dražigost Pokorn, strokovnjak za prehrano, že pred leti uvajal izdelke iz kozjega mleka, pa tudi mesa, na jedilnike. Bil je zelo naklonjen zdravilni sirotki, kefirju iz kozjega mleka in kozjim sirom. Predvsem so odlična izbira za prehrano majhnih otrok, saj imajo ravno pravo kombinacijo mineralov in maščobnih kislin, ki ne obremeni organizma in jih ta zato lahko brez težav predela.
»Z eno kozo za vsako slovensko družino bi pregnali kar nekaj zdravstvenih težav, za katerimi trpijo stari ali mladi Slovenci,« je prepričan avtor knjige Jožef Škof. V knjigi je spregovoril tudi o tem, da danes velja reja koz za eno najdonosnejših rej domačih živali, saj je na tržišču zaznati vse večje povpraševanje po kozjem mesu, mleku in mlečnih izdelkih. Bogato je z vitamini in rudninami, zato ga priporočajo zlasti otrokom in starejšim, pa tudi tistim, ki imajo alergijo na kravje mleko, in bolnikom pri okrevanju.
Pozor, laktoza!
Čeprav smo z odraščanjem vse pametnejši ali vsaj narašča prepričanje, da pamet raste z nami, obenem izgubljamo sposobnost učinkovite prebave laktoze. V telesu povsem naravno upada proizvodnja laktaze, encima, ki laktozo cepi na dve sestavini, na enostavna sladkorja glukozo in galaktozo. Nekateri tega encima sploh nimajo več in v takšnem primeru utegnejo mleko in jedi, ki vsebujejo laktozo, povzročati prebavne preglavice. Tudi z laktozo bogata sirotka prej odmaga, kot pomaga. Če ne prenašamo mleka, jogurt ali kefir pa nam ne povzročata težav, je možna rešitev mlečnokislinska fermentacija sirotke, na primer z dodatkom kisave ali kulture kefirja.
Druga možna rešitev je drugačen pogled: zaradi kazeina in industrijske predelave je mleko težje prebavljivo, zato je možno, da nam težav ne povzroča (samo) laktoza. Sirotkine beljakovine so zlahka prebavljive in razen če nam laktoza ne povzroča zares hudih težav, preizkus velja. Druga plat laktoze je namreč ta, da neprebavljeni del v debelem črevesu spodbuja razmnoževanje naravnega, zdravju koristnega bakterijskega drobnoživlja.
Sirotka je krepčilna tekoča hrana, ki uravnava presnovo in pospešuje razstrupljevalne in čistilne procese v telesu, saj spodbuja delovanje ledvic, jeter in žolčnika. Zaradi visoko kakovostnih beljakovin in drugih sestavin omogoča hitrejšo obnovo celic. Posebno zaradi vitamina B2 in albuminov sirotka dejavno sodeluje v presnovi maščob, zato redno uživanje sirotke v kombinaciji z gibanjem povzroči zmanjšanje odvečnih zalog telesne maščobe. Sirotka je blago odvajalna in zelo dobrodejno vpliva na prebavila, zaradi laktoze pa spodbuja razvoj zdravju koristne mikroflore v debelem črevesu, s tem pa vpliva na splošno izboljšanje počutja in povečuje telesno odpornost.
Razstrupljevalno-krepčilna kura s sirotko, ki jo je na izročilu zlate dobe sirotke pred 25 leti utemeljil zdravnik Annemüller, traja od 1 do 3 tedne. Medtem dnevno spijemo vsaj liter, raje dva litra sirotke, uživamo malodane postno hrano in se veliko gibljemo. Sirotko pijemo po kozarcih (2 dcl) in skupno količino razporedimo skozi dan. Za tovrstno kuro, ki jo zdaj izvajajo v več zdraviliščih v Švici, Avstriji in Nemčiji, se mnogi odločajo predvsem zaradi hujšanja, vendar je odstranitev odvečne telesne maščobe tako rekoč vzporedna dobrobit, saj kura s sirotko dodobra prečisti in obnovi telo. Odvajalni učinek je zelo izrazit v prvih dneh, ko se telo prečisti, pa odvajanje ni več tako močno.
Naj se odločimo za čistilno kuro s sirotko ali ne, sirotko je priporočljivo uživati po malem in redno. Navsezadnje je to najtrajnejša naložba, saj lahko obnova črevesne mikroflore ob pomoči sirotke in po potrebi spremenjene prehrane traja nekaj tednov ali celo mesecev. Dnevno spijemo od 2 do 3 kozarce po 2 dcl, lahko tudi več. Prvi kozarec sirotke spijemo na tešče, druge uro pred obrokom ali dve uri po njem. Sirotka se v prebavilih dobro razume z vsemi vrstami hrane, le ob prevladujoče sadni prehrani ali po samostojnih sadnih obrokih oziroma večjih količinah zaužitega sadja učinkuje bolj odvajalno kot sicer.
