Razmišljam o ločitvi. Ne, nič ni narobe v mojem zakonu samo enostavno se mi zdi, da bi lažje funkcionirala sama, brez moža in brez otrok.

Z možem sva poročena 17 let in imava dva otroka. Oba že v srednji šoli, tako da smo nekako vsi v puberteti in na žalost vsi streseni. Spolnost z možem je ok, prijatelji, življenjski standard, otroci so pridni in zdravi, s starši obojimi se dobro in lepo razumemo. Prišla sem do točke v zadnje pol leta, mogoče po junijskem dopustu, ki smo ga preživeli v dokaj oddaljenih krajih, da bi jaz če ne bi imela obveznosti potovala lepo trikrat, štirikrat na leto, da bi si privoščila še kaj več kot pranje, likanje in kuhanje, da bi spala v soboto do enajstih dopoldne, potem si naročila dobro kosilo in šla popoldne s kakšno kolegico v hrib.

Zgrožena sem sama nad seboj, kaj pravzaprav razmišljam in to tako močno, da si upam še ubesedit na tipke. Ob večerih pred tv razmišljam kako simpatičen je tam nek znanec in kako super bi bilo, da bi midva bila skupaj in bi lepo vzela vsak svoje otroke samo enkrat tedensko in bi šli na kakšen skupen izlet, ostalo bi šla sama v z njim v kakšno savno, na kakšno dobro vino v restavracijo. To razmišljam.

Najhuje je, ker sem vedno bolj na tem, da bi možu predlagala ločitev in da vzame otroke, jaz pa jo rinem na svoje. Če zaključim – ne morem si več predstavljati, da bom še naslednja leta žena, gospodinja, mama 24 ur na dan. Hočem v kopalke, v mini krilo in hočem živet.

Sem čudna? Še kakšna tako? Kako pa moški gledate na take ženske? Bi bilo s tako, ki je nekako tako kot jaz?

ej, sori, otroka sta v srednji šoli. kar pomeni, da sta mladoletna, da si ju še vsaj tri, štiri leta po vseh moralnih, človeških pravilih dolžna vzgajat in skrbet zanju. 

tolk boš pa menda ja zdržala? ker če si jih spravila na svet, še poskrbi zanje. ali bi jima rada priskrbela rezervacijo za terapevta za naslednjih deset let?

finančno boš na slabšem dokler boš dolžna skrbeti za otroka. Moraš namreč računat, da boš morala vse račune za bivanje plačevati sama, pa še recimo 400 evrov preživnine mesečno. Koliko ti bo še ostalo za prehranjevanje zunaj, za potovanja? Kje piše, da boš dobila kakšnega vsaj povprečnega moškega, ki bo pripravljen hoditi naokoli s teboj? Če sta otroka že najstnika, potem ne rabiš biti ravno 24 ur na dan mama, razen, če si ju do nezavesti razvadila.

To je razmišljanje večine žensk, samo na glas si ne upajo povedat oz. te misli tlačijo v sebi. To izpeljati pa nikakor ne, ker kaj bo okolica rekla in te fore.

In potem smo vse ostale čudne, ki se pač nočemo poročat in rojevat otroke ter si nakopati goro dela s tem, da bi na koncu zgolj pregorele.

Si me kar šokirala. Sem podobnih let, z družino, situirana, brez skrbi; ampak meni kaj takega ne bi padlo na pamet. Uživam, ko skrbim za družino, v družbi moža, privoščim si marsikaj, v bistvu ne pogrešam ničesar.

Pobrskaj malo nazaj – je tema, kjer ena opisuje, kako je zdaj, ko je točno to, kar ti sanjaš, tudi naredila.

Bi lahko povedala kaj več? Kako naj pobrskam za nazaj? Kje bil lahko videla arhiv člankov?

Če sem povsem iskrena te vsaj v delu več svobode manj gospodinjskih opravil, razumem.  Sem bila na tem, povedala možu, da se počutim slabo, izkoriščeno, staro, brez energije – vse kar sem delala je dom – služba – dom.  Pa smo zadevo zracionalizirali do  minimuma – kuhava oba – kdor pač lahko, včasih se kaj naroči. Pospravljamo sedaj vsi oz. predvsem otroka, lika se ne, razen tistih delov, ki so nujne – to vsak svoje. Začeli smo več potovati, tudi spanje do 11ih bi šlo če bi bila želja.

Medtem, ko pa recimo nimam želje po menjavi partnerja. Jaz imam še vedno metuljčke, ko gledam mojega (pa sva 20 let skupaj), sploh sedaj, ko sem dobila nazaj malo energije, iskre, veselja.

Tema Ločitev. Po eni strani zelo zadovoljna, a po drugi nezadovoljna.

Moj nasvet: ne kregaj se z belim kruhom. Vse to, kar si napisala, počni že zdaj – povej družini, kaj si želiš, in če imate res v redu odnose (predvsem z možem), ne bo nič narobe… no, razen tistega z znancem. Fantazije so OK, ampak če bi res rada začasno spremembo partnerja, se raje dogovori z možem za kako igro vlog.

Joj…tudi jaz to razmišljam,le da sem 60….mož, mama….šla bi stran od problemov, v kopalke, v hrib, spanje do 12….a ne gre….no, sanje so nam dovoljene, drži se, saj bo bolje!!!

4 ste. Otroci nad 15. Vsak dan en skuha. Pospravljate in perete vsi.

Ce ker dan ne bo kuhano/oprano ne bo konec sveta.

Potujes lahko sama al pa s kako kolegico tudi, ce ze mozu ni do tega.

Mislis da ce se bos locila pa bo naenkrat polno priloznosti za potovanja? Vse moje locene samske kolegica dopustujejo v vecini same ali z otroci. Kvecjemu ce gredo starsi zraven al pa sestra/kolegice za par dni.

pač razmišljaš … kar ni nič narobe, sam razmišljaj še mal dlje od dogodivščin ki jih maš trenutno v glavi ..

recimo kakšen bo potem odnos z otroki, kako se boš počutla ko te bosta zavrgla, kot maš ti namen njiju … je vredno?

vinčkaš in savnaš se lahko z možem vsak teden … ti kdo to preprečuje?

potuješ lahko večkrat letno, kmal tudi sama z možem …

ne vem, glej bolj dolgoročno in ovrednoti svoje bližnje … kaj želiš za njih in kaj zase…kolk ti kdo pomeni … pa poskusi razmišljat skupi z možem, o kakšnem skupnem cilju recimo ..

Pridejo trenutki, ko imaš vsega dovolj in tvoje razmišljanje je do neke točke povsem normalno in po mojem mnenju kar pogosto. Ampak kot že rečeno, ne kregaj se z belim kruhom. Delček te svobode si lahko vzameš že zdaj, pa vsako leto bo lažje. Zakaj ne bi mogla že zdaj spati do 11h, naročiti kosilo, iti s prijateljico na hrib popoldne? Občasno si vzemi dan na off, bo za vse koristno. Tudi če se ob kakšnem dobrem tipu malo za sanjaš, ne bo nič narobe. Moraš pa vedeti, kje so meje. Ne le zaradi drugih, tebi dragih ljudi, tudi zaradi sebe. Marsikatera se je v drugi puberteti grdo opekla.

Hahaha to bi razmišljala prej, ko še nisi imela družine. En teden, mesec takega življenja kot ga opisuješ bi imela dovolj, bi hitro nazaj k otrokom in možu prišla.

Seveda vsi kdaj pa kdaj pomislimo, da bi kar šli, sploh ko so otroci nemogoči, al ko so še majhni ali pa pol v puberteti, ko nam je težko. Ampak življenje ni samo vse lepo, je barvito, je stresno, je težko, treba se je borit in it naprej.

Zbežijo samo lenobe, razvajenci, egoisti in nikoli odrasle osebe.

Kaj bi rekla možu, če bi bil iskren in bi ti povedal identično zgodbo kot ti nam? Kaj bi mu svetovala?
To naredi tudi ti!

Lp.

Izvoli https://forum.over.net/forum/tema/locitev-po-eni-strani-zelo-zadovoljna-a-po-drugi-nezadovoljna-22985690/

Sram te je lahko, veš. Otroka sta zdrava in pridna, mož je v redu, celo spolnost štima. Kaj točno je tvoj problem? Poleti sa bila na eksotičnem potovanju, kdo je to plačal? Recimo, da sta oba, ali si sama zmožna to financirat? Ja s kom pa bi ti rada potovala 3x lwtno, a sama, ali s kako butasto prijateljico, da se bodo na vaju limali čudni izkoriščevalski tipi, polni spolnih bolezni? Namesto, da bi bila hvaležna družini, da ti daje stabilnost in varnost, pa otrokoma, ki očitno pridno delata šolo in se ne fiksata in kradeta po mestu in možu, ki ti omogoča lagodno življenje?

Ah, likat moraš, pa prat, kdo te pa sili? Nehaj likat, naj si lika vsak sam. Nauči otroka, da si sama opereta, obesita, polikata in pospravita svojo žehto. Saj praviš, da sta pridna (oziroma množino uporabljaš, čeprav sta dva), te bosta že ubogala. Enako mož. Ti pa, lena rit, tudi v soboto ne rabiš spat do 11h, ob 7h vstani, si naredi dva sendviča zase in prijateljico in pejta na celodnevni izlet na kak fajn visok hrib, da se boš fajn prešvicala in te bodo minile neumnosti. Pa še družine ti ne bo treba zato zapuščat.

😂😂😂😂😂😂🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣

BABA IMA POLNO RIT VSEGA, PA ŠE VSEENO HOČE ŠE VEČ.

To je verjetno kriza srednjih let.

Veliko ljudi, ki je že od zelo zgodaj v resni in stabilni zvezi, v zgodnji odrasli dobi niso rekreativno konzumirali drog, občasno uživali alkohola v (pre)velikih količinah, prakticirali sex brez oveznosti z pol neznanci,…. postane v tej fazi prepričanih, da so ogromno zamudili. Vse so naredili “pravilno”, vendar hkrati se počutijo tako prazno, ker so živeli življenje nekoga drugega.

Saj v bistvu so marsikaj zamudili, vendar za vsako stvar obstaja najboljši čas in kraj(navadno je to Fax). Nič ni bolj depresivnega, kakor gledati 40+ zadete ali razuzdane stare posameznike.

Življenje je potrebno živeti sproti, sicer odleti mimo…. sami se boste mogli odločiti kako naprej. Dejstvo je, da boste pri 60-tih precej težje potovali kot v 40/50  letih. V 70-tih ša še toliko manj. Če  finančno dobro stojite, pač začnite delati krajši delovni čas. Za domača opravila, ki vam gredo zelo na živce, si raje dobite čistilko. Otroke lahko inštruirajo inštruktorji…. z denarjem si pač kupite čas.

Zaradi tega se res ne rabiš ločevat. Tudi bit ločena, ni tako idealno, kot si si zamislila. Skliči družino skupaj, usedite se za mizo, povej jim, kako se počutiš in postavite nova pravila. Jaz sem svojim dvema nehala likat, ko sta šli v srednjo šolo. Prva hči je nekako prevzela pranje perila. Druga sesanje in sprehajanje psa. Če je bila lakota si je skuhala vsaka zase. In časa sem zato imela dovolj. Vse je stvar organizacije in dobrega dogovora.

Kot prvo otroka bosta samo še par let doma. Kaj točno te ovira da sedaj s prijateljicami ne potuješ? Finance so verjetno sedaj boljše kot bi bile če bi bila samaska. Torej zakaj ne greš kam s prijateljicami? Sploh imaš prijateljice? Zakaj ne greš z možem sama v savno ipd.? Misliš da če se rešiš moža boš čudežno začela drugače živeti? Če sedaj nisi zmožna boš potem še manj. Ampak vso srečo. Očitno misliš da je mož in družina kriva da ne živiš tako kot želiš. Ne ti sama.

verjetno s ise zgonila s kom. kakšen sodelavec, direktor, prijatu, znanec. nek ko ima več danrja kot mož. predvidevam. jaz mislim, da si bolana v glavo.  da rabiš, strokovno pomoč, moško strokovno pomoč. ker feminsitka, lezbika ti bo nabijala kaj hočeš slišat. če bi to mož rekel, ej meni ni več, bi ga fsi tukaj raztrgali.  zdaj ko je ženska, pa vsi nekako  nežno.  ja pofukala si se z drugim, in bi rada prikrila varanje. to je vse kar je.  zgonila si se, in pač ne želiš, krivde. ti si taki, mali  umski bolnik.  žalostno, ka je ta feminizem naredil ženskam. kaj je ta leva genda, naredila vam ženskam , moškim in  družinam.  neverjetno kako moč ima ta politika.  glej, če ti ni več, raje idi.  zelo preprosto raje idi, kot da, doma uničuješ otroke še bolj.  pa moža.  mislim ot je zame izdaja, sramota, to bi te morala tvoja in njegova družina izgnat. za vedno.  upam da te bodo otroci sovražili do smrti. saj so že tolik ostari da raumejo mariskaj.  ti rabiš nujno zdravljenje.  nujno.  vsaj mož je toliko priseben in ok in uredu da bo to dobor fural. vsaj to.   rabiš nujno pomoč to je vse kar je.

Imaš polno rit vsega in kar naprej sanjaš. Otroci pa so še mladoletni itd.

SEBIČNA SI!

O moj bog, ženska. Otroke imaš najstnike, zakaj točno ne moreš v soboto spat do 11 in iti potem s prijateljico na izlet? Ker jim moraš zajtrk pripravit? Moja 5 letna hči si zna sama pripraviti zajtrk. In dopusta v službi imaš koliko? 30 dni? 10 dni ga porabiš za družino, v poletnih mesecih, ostali dve tretjini sta samo zate. Že jutri lahko greš sama na Tenerife recimo. Jaz mislim, da si samo naveličana lepega, brezskrbnega življenja.

Pa kdo ti brani da greš?! Pejt pisda če misliš da je povsod boljše kot doma. Naveličano leno babje seme si in ne veš kaj bi še gor prignalo. Da bi moja takle rekla, jaz bi ji še kufre pomagal pakirat, pa hudič babji nikamor noče. Jaz sem mnenja da takale babe po 40 nimate sploh več kaj v zakonu počet. Svoje ste oddelale, moški pa rabi cajt zase, da se spočije!