Sita sem družine in sita sem moža
Nisi prva, ki tako razmišlja. Si v situaciji, kjer ti telo in duša zavračata vlogo, ki jo igraš. Ampak delaš pa napako, ker misliš, da si žrtev in da so te v to prisilili drugi. Pasivnost je jeba, za svoje stanje, kot je, pa si odgovorna ti.
Niso krivi mož, otroci ipd. in najlažje je gledati sosedovo travo in misliti, da bo potem vse boljše. Vzemi si čas za razmislek in bodi aktivna v spremembah, tako pri sami sebi, kot pri “družinskemu življenju”. Skratka, prvo poskusi spremeniti stanje v trenutni družini, ker to, da odideš z mislijo vse bo bolje in potem energijo vlagaš v praktično neznane ljudi, ni samo neresno, ampak hinavsko.
Kako pa moški gledamo na takšno žensko? Če bi bil samski, se te nebi dotaknil z 10 metsko palico, ker bi te gledal kot nezanesljivo in strahopetno. Če pa bi vse vložila v družino(prehod iz trenutne pasivnosti v aktivnost) in se pač ne izzide, pa bi bila vredna priložnosti.
Če povzamem, si v situaciji, kjer ti telo zavrača vlogo, ki jo igraš, s tem ni nič narobe. Je pa naroben način, kot ga navajaš, ker bo rezultat popolnoma enak čez nekaj let, uničila pa boš svojo družino.
Za začetek napiši seznam gospodinjskih opravil tega tedna, ga razdeli na 4 približno enake dele glede na porabljen čas in trud pri opravilih, ter ga razdeli med družinske člane. Vključno mora biti vse od kuhanja do nabave hrane v trgovini.
V soboto spi do 11. ure. Kdo ti brani? Zakaj ne greš s prijateljico na bližnji hrib?
V poletnih mesecih ali med počitnicami otroka prijavi na kakšen tečaj, tabor ali letovanje. Vidva z možem gresta lahko takrat sama na kakšen izlet. Če si sedaj ne moreš finančno privoščiti, da bi otroke poslala na nek organiziran nekajdnevni dogodek, ki otroka zanima, tudi ločena ne boš potovala nikamor, ker si tega ne boš mogla privoščiti.
Druga varianta je, da si lepo vzameš teden dni dopusta in greš za nekaj dni v toplice. Če rabiš odklop, si ga vzemi.
Nehaj bezljati, cankarjanska mati, 22.11.2023 ob 11:40
Za začetek napiši seznam gospodinjskih opravil tega tedna, ga razdeli na 4 približno enake dele glede na porabljen čas in trud pri opravilih, ter ga razdeli med družinske člane. Vključno mora biti vse od kuhanja do nabave hrane v trgovini.
V soboto spi do 11. ure. Kdo ti brani? Zakaj ne greš s prijateljico na bližnji hrib?
V poletnih mesecih ali med počitnicami otroka prijavi na kakšen tečaj, tabor ali letovanje. Vidva z možem gresta lahko takrat sama na kakšen izlet. Če si sedaj ne moreš finančno privoščiti, da bi otroke poslala na nek organiziran nekajdnevni dogodek, ki otroka zanima, tudi ločena ne boš potovala nikamor, ker si tega ne boš mogla privoščiti.
Druga varianta je, da si lepo vzameš teden dni dopusta in greš za nekaj dni v toplice. Če rabiš odklop, si ga vzemi.
Kolikor jaz poznam take kot si ti, si vedno naložite preveč dela, obveznosti in bremen, potem se pa lomite in jamrate, kako ste izčrpani. Izpreči ne znate. Delegirati dela ravno tako ne. Mislite, da bo konec sveta, če bo kakšno delo opravil kdo drug in ne vi. Če nekje ne boste zraven, če boste en dan preživeli doma na kavču. Se motim?
nočem več, 22.11.2023 ob 09:28
Razmišljam o ločitvi. Ne, nič ni narobe v mojem zakonu samo enostavno se mi zdi, da bi lažje funkcionirala sama, brez moža in brez otrok.
Z možem sva poročena 17 let in imava dva otroka. Oba že v srednji šoli, tako da smo nekako vsi v puberteti in na žalost vsi streseni. Spolnost z možem je ok, prijatelji, življenjski standard, otroci so pridni in zdravi, s starši obojimi se dobro in lepo razumemo. Prišla sem do točke v zadnje pol leta, mogoče po junijskem dopustu, ki smo ga preživeli v dokaj oddaljenih krajih, da bi jaz če ne bi imela obveznosti potovala lepo trikrat, štirikrat na leto, da bi si privoščila še kaj več kot pranje, likanje in kuhanje, da bi spala v soboto do enajstih dopoldne, potem si naročila dobro kosilo in šla popoldne s kakšno kolegico v hrib.
Zgrožena sem sama nad seboj, kaj pravzaprav razmišljam in to tako močno, da si upam še ubesedit na tipke. Ob večerih pred tv razmišljam kako simpatičen je tam nek znanec in kako super bi bilo, da bi midva bila skupaj in bi lepo vzela vsak svoje otroke samo enkrat tedensko in bi šli na kakšen skupen izlet, ostalo bi šla sama v z njim v kakšno savno, na kakšno dobro vino v restavracijo. To razmišljam.
Najhuje je, ker sem vedno bolj na tem, da bi možu predlagala ločitev in da vzame otroke, jaz pa jo rinem na svoje. Če zaključim – ne morem si več predstavljati, da bom še naslednja leta žena, gospodinja, mama 24 ur na dan. Hočem v kopalke, v mini krilo in hočem živet.
Sem čudna? Še kakšna tako? Kako pa moški gledate na take ženske? Bi bilo s tako, ki je nekako tako kot jaz?
mislim, da se ne rabiš ločiti. samo vzemi si čas zase. Bodi malo zdravo egoistična in boš imela vse. sobota do 11h, zakaj pa ne. A te kdo meče iz postelje… ipd
Bivša, 22.11.2023 ob 10:45
Sram te je lahko, veš. Otroka sta zdrava in pridna, mož je v redu, celo spolnost štima. Kaj točno je tvoj problem? Poleti sa bila na eksotičnem potovanju, kdo je to plačal? Recimo, da sta oba, ali si sama zmožna to financirat? Ja s kom pa bi ti rada potovala 3x lwtno, a sama, ali s kako butasto prijateljico, da se bodo na vaju limali čudni izkoriščevalski tipi, polni spolnih bolezni? Namesto, da bi bila hvaležna družini, da ti daje stabilnost in varnost, pa otrokoma, ki očitno pridno delata šolo in se ne fiksata in kradeta po mestu in možu, ki ti omogoča lagodno življenje?
Ah, likat moraš, pa prat, kdo te pa sili? Nehaj likat, naj si lika vsak sam. Nauči otroka, da si sama opereta, obesita, polikata in pospravita svojo žehto. Saj praviš, da sta pridna (oziroma množino uporabljaš, čeprav sta dva), te bosta že ubogala. Enako mož. Ti pa, lena rit, tudi v soboto ne rabiš spat do 11h, ob 7h vstani, si naredi dva sendviča zase in prijateljico in pejta na celodnevni izlet na kak fajn visok hrib, da se boš fajn prešvicala in te bodo minile neumnosti. Pa še družine ti ne bo treba zato zapuščat.
Odlično napisano. Tako lahko rečemo lepo življenje, pa bi razdirala vse, zakon, družino…ah zakaj nekaj?
To ste neizživete drolje. V mladosti, ko bi morale uživati, potovati, se družiti s prijateljicami, skakati iz enega luleka na drugega……ste se vi pametnjakovičke poročile. Zdaj pri 40 ali malo čez ste se pa končno začele zavedati kaj vse ste zamudile in kakšno neizživeto življenje imate, ker niste za drugo kot za kuhat in prat.
Ta pametne smo prvih 40 let svojega življenja uživale, za nič na tem svetu mi ni žal. Prepotovala sem skoraj celi svet, poskusila takšne in drugačne fante, v službi sem prišla do vodstvenega delovnega mesta, prihranila dovolj denarja in si nato pri 40 našla moža, se v enem letu poročila in rodila ter sedaj pri 43 uživam v družini, ker sem ostale želje izživela že v mladosti. Vam neizživetim se pa meša. Večina vas ima razbite familije, tiste, ki ste še poročene ste vsega naveličane in si želite ločitve, potovanj, drugih lulekov. Prav patetične ste. Bog se vas usmili res.
Nisi edina, ki ima vsega poln kufer,.
Samo dobro razmisli, potovanj, in tega kar si naštela se boš hitro naveličala, in kmalu boš želela samo moža in otroke, kar pa se zna zgoditi s tem ,da te oni več nebojo, želeli.,če boš odšla.
Sicer pa to vse lahko počneš tudi, zdaj, vsi skupaj se pogovorite, in naj, ti mož in otroci pomagajo pri gospodinjskih delih.
Danes smo enakopravni.
Torej mož opravi 50% vseh gospodinjskih opravil in skrbi za otroke?
Ali pa si ti gospodinja, brez službe, medtem, ko mož dela in potem pade vse nate?
Ker če imata oba isto zahtevno službo, ti pa opraviš vso delo doma, potem je verjetno nekaj narobe s teboj, morda so te vzgojili bolj po muslimansko, da je ženska manjvredna in gospodinja?
Anonimno 4048, 22.11.2023 ob 13:21
To ste neizživete drolje. V mladosti, ko bi morale uživati, potovati, se družiti s prijateljicami, skakati iz enega luleka na drugega……ste se vi pametnjakovičke poročile. Zdaj pri 40 ali malo čez ste se pa končno začele zavedati kaj vse ste zamudile in kakšno neizživeto življenje imate, ker niste za drugo kot za kuhat in prat.
Ta pametne smo prvih 40 let svojega življenja uživale, za nič na tem svetu mi ni žal. Prepotovala sem skoraj celi svet, poskusila takšne in drugačne fante, v službi sem prišla do vodstvenega delovnega mesta, prihranila dovolj denarja in si nato pri 40 našla moža, se v enem letu poročila in rodila ter sedaj pri 43 uživam v družini, ker sem ostale želje izživela že v mladosti. Vam neizživetim se pa meša. Večina vas ima razbite familije, tiste, ki ste še poročene ste vsega naveličane in si želite ločitve, potovanj, drugih lulekov. Prav patetične ste. Bog se vas usmili res.
No, ne bodi tako prepotentna. Sedaj misliš, da boga za jajca držiš, čez 5-10 let boš pa ti jamrala, češ kaj ti je treba prenašati majhne otroke pri 50, tvoji vrstniki pa se imajo fajn in potujejo.
Ne vem, kako si prišla do vodstvenega delovnega mesta, ko pa tako enodimenzionalno razmišljaš. Obstajajo tudi ljudje, ki so živeli v skladu z biologijo in so imeli otroke, ko je bil čas za to. Sam sem kot zdravnik videl na stotine žensk, ki so se lovile in čakale do 40. leta, nato pa IVF postopki, depresija, stresiranje … in nazadnje nič. Ostale so brez otrok v načetem partnerstvu. Spoznal sem tudi mnogo takih, ki so se malo preveč izživele v mladih letih in so posledično neplodne. Tebi se je izšlo, mnogim se ne. V splošnem gledano pa je tvoj pristop napačen.
Najboljše zveze se zgradijo v splošnem v mladosti, kasneje se z redkimi izjemami dogajajo le slabe reprize (z vsako propadlo zvezo ostane nekaj čustvene navlake). Gospa, ki je odprla temo, ima manjšo krizo. Kmalu jo bo prebrodila, skomunicirala bo probleme z možem, otroci bodo zrasli in odšli od doma. Ona bo uživala z možem, potovala, svingala, se ukvarjala z osebno rastjo … Ti se boš pa ukvarjala s težavnimi najstniki in znerviranim, napol ostarelim možem. Nato boš izlila svoje frustracije na MON, ona pa te bo sesula, da si vse zasrala. 😉
Pamet v roke da ne narediš kakšne neumnosti. Sicer jaz nisem neki potovalni tip, nimam te želje, tudi samote me je strah. Ne igraj se z belim kruhom, ker ti bo žal. Z možem pojdita kam sama, veliko nas je podobne t, staramo se , iščemo smisel življenja, ženske se hočemo potrjevati da smo se lepe , ti je neke vrste kriza srednjih let.
Ma kakšna ločitev, bodi pametna! Vzemi si kdaj kakšen dan off, posveti se sebi, počivaj, pojdi na kakšen izlet, privošči si vse to kar si želiš. Nobena ločitev ni potrebna in ničesar ne boš rešila, le še več težav bi si nakopala.
Otroci so že dovolj stari, da zmorejo brez vaju. Pojdita na kakšen romantičen oddih v toplice ali kam, na kakšno večerjo bolj pogosto sama ipd.. Posvetita se drug drugemu.
Nehaj bezljati, cankarjanska mati, 22.11.2023 ob 11:47
Kolikor jaz poznam take kot si ti, si vedno naložite preveč dela, obveznosti in bremen, potem se pa lomite in jamrate, kako ste izčrpani. Izpreči ne znate. Delegirati dela ravno tako ne. Mislite, da bo konec sveta, če bo kakšno delo opravil kdo drug in ne vi. Če nekje ne boste zraven, če boste en dan preživeli doma na kavču. Se motim?
Bravo! Super zapis. Imam tako doma…Prišla sva do tega, da sem rekel, da bom jaz vse naredil, pa ni bilo ok. Zdaj je na bolniški – izgorela…
Popolnoma isto zgodbo sem doživel, čez noč spokala šla v stanovanje in pustila 3 šolo obvezne otroke meni. Po 5h mesecih je navezala stik z otroki in seveda ločitev. Občasno se videva z otroki, ona pa živi z ljubim in potuje, uživa samo nase misli – kaj pa otroci? Resnična zgodba. Verjetno ni edina?
Poglejte eno od sosednjih tem, kako je ženska hitro obžalovala ločitev. Bila je še ena od Slovenk, ki ji v lajfu ni manjkalo nič, imela je super moža in otroka, pa ji je manjkalo “tisto nekaj več”. Zdaj pa je spozanla kruto realnost, da prej sploh ni bilo tako slabo. Povem vam, da ločitev trajno zjebe otroka. Že samo zaradi tega se ne bi smeli ločiti. Pojdite h kakšnemu psihoterapevtu, da vas nagliha, vam skalibrira glavo in nastavi kompas, da boste vedeli, kaj je v življenju za vas bistveno in vaša prioriteta/odgovornost, ker ste se čisto izgubili in pospešeno letite v smer, da si permanentno uničite življenje, ne samo sebi, ampak celi družini, še najbolj pa otrokom.