Sita sem družine in sita sem moža
Ma nehaj noreti, no. A ti bi kar v kopalke in v mini krilo šla. In kaj bi bilo potem, kdo bi te osvajal? Vaški pijančki ali pa trikrat ločeni.
Imaš otroke, imaš moža, imaš družino, ti bi se pa rada ločila? Če ti je težko kuhanje, pomivanje in pospravljanje, razdeli malo delo.
Kaj bi bilo potem, če bi se ločila? Bila bi sama, osamljena, otroci bi te zasovražili. Izgubila bi vso družbo. Obup od življenja.
Umiri se. To je kriza srednjih let, ko veliko ljudi tako razmišlja. Čez leto ali dve te bo minilo in se boš tolkla po glavi, ker si uničila družino. Verjemi, videno večkrat. Kot so ti že rekli, vse to počni že zdaj. Mož ni dojenček, lahko poskrbi zase, otroci te prav tako ne rabijo več 24 ur na dan. Razloži jim situacijo in uživaj. In ko te bo minilo, boš še vedno imela družino in dom in si boš neskončno hvaležna, da si nekaj let nazaj uporabila pamet.
Goban, 22.11.2023 ob 13:59
Anonimno 4048, 22.11.2023 ob 13:21
To ste neizživete drolje. V mladosti, ko bi morale uživati, potovati, se družiti s prijateljicami, skakati iz enega luleka na drugega……ste se vi pametnjakovičke poročile. Zdaj pri 40 ali malo čez ste se pa končno začele zavedati kaj vse ste zamudile in kakšno neizživeto življenje imate, ker niste za drugo kot za kuhat in prat.
Ta pametne smo prvih 40 let svojega življenja uživale, za nič na tem svetu mi ni žal. Prepotovala sem skoraj celi svet, poskusila takšne in drugačne fante, v službi sem prišla do vodstvenega delovnega mesta, prihranila dovolj denarja in si nato pri 40 našla moža, se v enem letu poročila in rodila ter sedaj pri 43 uživam v družini, ker sem ostale želje izživela že v mladosti. Vam neizživetim se pa meša. Večina vas ima razbite familije, tiste, ki ste še poročene ste vsega naveličane in si želite ločitve, potovanj, drugih lulekov. Prav patetične ste. Bog se vas usmili res.
No, ne bodi tako prepotentna. Sedaj misliš, da boga za jajca držiš, čez 5-10 let boš pa ti jamrala, češ kaj ti je treba prenašati majhne otroke pri 50, tvoji vrstniki pa se imajo fajn in potujejo.
Ne vem, kako si prišla do vodstvenega delovnega mesta, ko pa tako enodimenzionalno razmišljaš. Obstajajo tudi ljudje, ki so živeli v skladu z biologijo in so imeli otroke, ko je bil čas za to. Sam sem kot zdravnik videl na stotine žensk, ki so se lovile in čakale do 40. leta, nato pa IVF postopki, depresija, stresiranje … in nazadnje nič. Ostale so brez otrok v načetem partnerstvu. Spoznal sem tudi mnogo takih, ki so se malo preveč izživele v mladih letih in so posledično neplodne. Tebi se je izšlo, mnogim se ne. V splošnem gledano pa je tvoj pristop napačen.
Najboljše zveze se zgradijo v splošnem v mladosti, kasneje se z redkimi izjemami dogajajo le slabe reprize (z vsako propadlo zvezo ostane nekaj čustvene navlake). Gospa, ki je odprla temo, ima manjšo krizo. Kmalu jo bo prebrodila, skomunicirala bo probleme z možem, otroci bodo zrasli in odšli od doma. Ona bo uživala z možem, potovala, svingala, se ukvarjala z osebno rastjo … Ti se boš pa ukvarjala s težavnimi najstniki in znerviranim, napol ostarelim možem. Nato boš izlila svoje frustracije na MON, ona pa te bo sesula, da si vse zasrala. 😉
Hvala za dober zapis, ki daje mirino in globino.
Ne ne. Ima kar prav. Pohajat in uživat ko si mlad, tega nič ne odtehta. Nimaš obveznosti, ne družine, ne zdravstvenih težav, za službo in kariero imaš še vse možnosti odprte in nisi obremenjen s tem, tudi če jo izgubiš, imaš jutri že drugo. Imaš norost, energijo, svobodo, zdravje, vse te zanima, imaš še vse pred sabo in se lahko svobodno odločaš, kakšno življenjsko pot si boš zastavil. Vseeno ti je, če te jutri pobere, saj nisi na nič in nikogar vezan. Nobena svoboda in pohajanje pri 50ih se s tem ne more primerjati. Tudi če so otroci že odrasli in na svojem, imaš veliko obveznosti, skrbi, niti slučajno več take energije, norosti in svobode. Tiste, ki ste si pri 20ih omislile družine, ste ogromno zamudile in se lahko samo tolažite, da boste pa pohajale sedaj pri 40ih. Ni isto, pa če se na glavo postavite. Jaz sem rodila pri 30. Dovolj pozno, da sem uživala mladost in dovolj zgodaj, da sem še “fit”, z odraslim otrokom. Ni primerjave med pohajanjem v 20ih in 50ih. Ste se zajebale. Žal.
Pozdravljeni,
Včasih se znajdemo v situacijah, kjer se lahko hote ali nehote znajdemo v težavah.
Nasveti odvetnika, spori z delodajalci, spori z zavarovalnicami, družino, zahtevanje primerne odškodnine in še mnogo drugih primerov, povzročajo visoke stroške. Zavedamo se, da so odvetniški in sodni stroški visoki, zato vam ponujamo rešitev – zavarovanje ARAG- ki ga pa morate skleniti pravočasno- še preden nastane težava, saj gre za zavarovanje. V okviru zavarovanja vam pripada enkrat mesečno tudi brezplačni pravni nasvet pri odvetniku.
S sklenitvijo zavarovanja ARAG boste prihranili ter se zaščitili. Tega se zaveda že veliko strank, skoraj 80.000, ki so že sklenili zavarovanje pri zavarovalnici ARAG.
Pobrskate lahko tudi po naši spletni strani: https://www.arag.si/zavarovanje-pravne-zascite/
V kolikor bi želeli skleniti zavarovanje, to najlažje storite tukaj: https://www.arag.si/sklenitev-zavarovanja/
V kolikor pa imate dodatna vprašanja, smo vam na voljo tudi na 080 30 16.
ARAG zavarovalnica pravne zaščite
nočem več, 22.11.2023 ob 09:28
Razmišljam o ločitvi. Ne, nič ni narobe v mojem zakonu samo enostavno se mi zdi, da bi lažje funkcionirala sama, brez moža in brez otrok.
Z možem sva poročena 17 let in imava dva otroka. Oba že v srednji šoli, tako da smo nekako vsi v puberteti in na žalost vsi streseni. Spolnost z možem je ok, prijatelji, življenjski standard, otroci so pridni in zdravi, s starši obojimi se dobro in lepo razumemo. Prišla sem do točke v zadnje pol leta, mogoče po junijskem dopustu, ki smo ga preživeli v dokaj oddaljenih krajih, da bi jaz če ne bi imela obveznosti potovala lepo trikrat, štirikrat na leto, da bi si privoščila še kaj več kot pranje, likanje in kuhanje, da bi spala v soboto do enajstih dopoldne, potem si naročila dobro kosilo in šla popoldne s kakšno kolegico v hrib.
Zgrožena sem sama nad seboj, kaj pravzaprav razmišljam in to tako močno, da si upam še ubesedit na tipke. Ob večerih pred tv razmišljam kako simpatičen je tam nek znanec in kako super bi bilo, da bi midva bila skupaj in bi lepo vzela vsak svoje otroke samo enkrat tedensko in bi šli na kakšen skupen izlet, ostalo bi šla sama v z njim v kakšno savno, na kakšno dobro vino v restavracijo. To razmišljam.
Najhuje je, ker sem vedno bolj na tem, da bi možu predlagala ločitev in da vzame otroke, jaz pa jo rinem na svoje. Če zaključim – ne morem si več predstavljati, da bom še naslednja leta žena, gospodinja, mama 24 ur na dan. Hočem v kopalke, v mini krilo in hočem živet.
Sem čudna? Še kakšna tako? Kako pa moški gledate na take ženske? Bi bilo s tako, ki je nekako tako kot jaz?
Pol pa se loči, pa se obleči v to tvojo mini krilo, pa se pejt pojahat, z vsakim ki pride mimo.
Te imamo že poln kufer baba zblojena!
Ločila bi se takoj., 23.11.2023 ob 13:29
Skrajni čas, da odideš. Ne veš kako je to sproščujoče. Če imaš zagotovljeno integriteto, kam odit, kar pojdi. Ni lepšega od svobode. Otroka boš vseeno obiskovala.
Da ni lepšega od svobode je imela čas razmišljat preden se je odločila spravit na svet ubogega reveža, ki mu bo sedaj uničila življenje, zato ker jo je začela lulica srbeti. A sploh upoštevate otroke in njihova čustva, potrebe in želje, ko se odločate stopati nazaj v najstniško življenje, ali se vse samo okoli vas vrti? In ne začet z litanijami o otrocih, ki trpijo ob gledanju prepirov. Tale se ne prepira, mož je ne vara, ne tepe, ali kaj podobnega, le nazaj mlada si želi biti.
Ej takih žensk pa ne razumem. Vse ima, vse je ok, samo njej ni prav. Pa kaj ti ni prav? Kaj ne moreš s prijateljicami v hrib, če imaš moža in otroke? Zakaj ne? Ne moreš potovati z možem? Zakaj ne? Zakaj pa z otrokom ne greš v hrib? Ali pa s svojim staršem? In navsezadnje kaj ti preprečuje, da greš s prijateljicami? Moraš biti za pohod s prijateljico samska? Kakšen pohod pa imaš v mislih, da ti je mož odveč?
In zakaj si sužnja gospodinjstva? Zjutraj daš v pranje, in greš na pohod. Dan prej določiš kdo bo perilo obesil. Ne bodo? Ja not pusti pa boste brez. Who cares!! A mož ne zna kuhati? Otroka tudi ne?
Kar naenkrat so ti odveč otroci in mož, ker se ti ne znaš organizirati??
Pridejo taka leta, ko bi vse pustil in delal samo še kar ti je všeč. Vsega si sit, stalno za nekoga skrbeti, kuhati… Želiš biti sam in imeti svoj mir. Ampak mine. Vse kar si naštela lahko počneš tudi ob družini, samo povej, da bo sedaj malo drugače. Skoraj vse, tistega drugega pozabi. Če vse štima doma, ne uničuj tega, ker te bo minilo.
Mah js te po eni strani razumem po drugi pa da bi otroke kar mozu poturila pa tudi ne.
Ja druzina in otroci zna bit naporno, zato vse sanjamo kako bi bilo ce bi bilo.
Kaj bi jaz naredila? Povedala bi mozu in otrokoma, pa izpusti to o neznancu. Povej da si navelicana, peglat prat kuhat, navelicana kreganja itd. Vsedi se pred kavc in poglej film, ne migni s prstom. Pojdi s prijateljico v hrib in na deci vina, organiziraj pocitnice s kolegico… malo se oddalji od klanjanja se druzini. Naj se sami urihtajo kakor pac znajo. Mogoce bo potem boljse.
Glej, ni se treba ločit, vseeno lahko spiš v soboto do 11 h. Samo povej, družini, da te ne bodo motili. Zamenjaj službo. Jaz 8mam tudi otroke v srednji. No moja mama, ko sem bila jaz v srednji, je tudi take začela počet. Zelo prezgodaj je umrla. Pogrešam mamo, čeprav nikoli ni nič naredila za mene. Kar tako pejt sama v bazen, ni se treba za to ločit. Pa kar tako, otrokom kupi kaj za obleč. Se grem stavit, ko boš šla sama v bazen, bodo hudi, ker jih nisi vzela s sabo. Jaz peljem naslednjo soboto otroke brez moža v Atlantis. Kaj takega naredi. Kar tako pejt sama v hrib, da se malo odpočiješ. Jaz recimo ne likam. Kar zložim in je.
Lahko te je sram, da tako razmišljaš. Gre za ženski egoizem, emancipacijo, ki je v zadnjih letih prerasle vas ženske same. Ko je bilo lepo si bila vesela, zdaj ti je pa vse preraslo in bi egoistično luftala okoli? Zakaj si imela sploh družino? Razbiti družino, povzročiti travme otrokom, moža izdati…ne vem, zame je to sramotno in podlo dejanje. Sej bi se imela fino nekja časa, samo kdo bi te oa gledal na stara leta??? Pozabi če misliš, da ste mame z otroki iskane za take tipe, ki jih opisuješ…ja za v posteljo sem pa tja kdaj, drugeče pa niste zanimive.
Pa adijo.
Jaz pa poznam eno tako, “srečno ločeno”, v poznih 40 letih. Ločeno iz dolgčasa, ki ga opisuje avtorica. Nobenega nasilja v družini, nobenih travm, zdravi srednješolci, dobra služba… običajno življenje. Res pa je, da sta zadnje čase živela nekako eden mimo drugega, edina skupna nit so bili očitno otroci.
Iskreno mislim, da ji ločitev ni prinesla tistega zadovoljstva oz. osvoboditve, ki si jo je želela… Vedno hiti povedati, kako se ima zdaj super, kako ima svoj mir, po pravici povedano pa zgleda s tem svojim prepričevanjem (same sebe) patetično… Postarana, sama, ženska v očitni krizi srednjih let, ki bi rada bila spet stara 20 ali 30 let…
Se strinjam s tistim, ki pravi, da se prave ljubezni zgodijo v mladih letih… Jih je pa potrebno vzdrževati, negovati… ne pustiti, da iskrica ugasne. Težave reševati sproti in se znati pogovarjati. Veselje je v majhnih rečeh.