Mene pa zanima, če v besedilu, kadar pišemo o neki avtorici, sklanjamo njen priimek.
Npr. Krapowitz (Krapowitzeva) s svojimi deli enostavno navdušuje.

Ker se ime oziroma njen priimek pojavljata zelo pogosto, me zanima, če sa lahko uporablja samo njeno ime ali samo njen priimek. Nesmiselno se mi zdi, da se v vsakem tretjem ali četrtek stavku naslavlja z imenom in priimkom.

Že vnaprej hvala za pomoč.

Če gre za ženski priimek, ga vsekakor sklanjamo, saj s tem nakažemo, da gre za žensko osebo.

Pomisleki pri takem sklanjanju se porajajo le zaradi (navidezne) svojilnosti takega sklanjanja, saj nekateri trdijo, da se s tem izraža “svojilnost” te ženske (da torej pripada Krapowitzu). Enako recimo Novakova tako ni več Ana Novak, ampak je Ana, ki pripada Novaku. Meni se zdi to hudo teoretično in menim, da tega tako ne dojemamo, zato nimam nobenih težav s sklanjanjem ženskega priimka.

Če pa prisluhnemo tem pomislekom, je vseeno bolje zapisati/reči: Ana Krapowitz je pojasnila … Nikakor pa ne Krapowitz je pojasnila … Zavedam se, da stalno ponavljanje imena in priimka lahko oslabi razumljivost besedila in poveča gostobesednost (po nepotrebnem), zato raje zagovarjam sklanjanje ženskega priimka. So pa še druge možnosti, med temi npr. brez omembe priimka v sami navedbi (če je to seveda mogoče glede na pisanje): to je tako in tako (Krapowitz, leto, stran).

Pozdravljeni,
tudi jaz prosim za pomoč. Kaj se zgodi v primeru ženske z dvojnim priimkom, kjer se prvi priimek končna na -ova. Npr. Mira Novakova Bešter. Če želim zapisati to brez imena, gre potem za “prispevek Novakove Bešter” ali kako? Ali za “prispevek Novakove Bešterjeve”?

Najlepša hvala za pomoč!