Sklanjanje
Spoštovani, nisem si mislila, da kdaj v življenju ne bom znala sklanjati, no, pa se mi je zgodilo ravno to.
Prosim, povejte:
– kako sklanjam ime Fjodor (Fjodorja ali Fjodora, s Fjodorjem ali s Fjodorom)
– kako sklanjam Francozi (Francozev ali Francozov)
– kako sklanjam sence (k sencem ali k sencam)
Bega me tudi raba pridevnika, npr.:
– to je čisto poseben (ali čisto posebni?) pogled
– to je zame tuj (ali tuji?) jezik
Vnaprej hvala za vaš odgovor!
Moška imena, ki se končajo na r, se podaljšujejo z j: Gregor > Gregorja, Fjodor > Fjodorja.
Moški samostalniki v množini imajo v rodilniku končnico -ov: Francozi > Francozov. Črka o se preglaša v e, samo za c, č, ž, š, j: prijatelji > prijateljev.
Senca se sklanja enako kot lipa, torej gre za tipično prvo žensko sklanjatev: lipa > k lipam, senca > k sencam. Preglasni e se pojavlja samo pri moških samostalnikih (glej prejšnji primer).
Pri določni (z i) in nedoločni (brez i) pridevnika pa gre čisto poenostavljeno rečeno za vrstni in kakovostni pridevnik. Določni torej določa vrsto (vprašalnica: kateri?), nedoločni kakovost (vprašalnica: kakšen?). Določnega uporabljamo, kadar obstajajo različne vrste nečesa, ločimo npr. materni in tuji jezik. Gre za vrsto jezika, zato potrebuješ i. Pri pogledu nas zanima, kakšen je ta pogled, saj ne ločimo posebnega in neposebnega.
Primer: Slovenščina je moj materni jezik, angleščina pa tuji jezik. Ta jezik mi je čisto tuj.
V tem primeru pride tudi do razlike v pomenu. Tuji jezik pomeni, da ni tvoj materni, tuj jezik pomeni, da ti je nerazumljiv.
