skok čez plot

Zanima me kako gledate na prevaro oz. skok čez plot.

Čudi me namreč, da se to zdi ljudem nekaj normalnega, skoraj samoumevnega(ko doma ni več zanimivo si pa popestriš drugje). Ko doma ni več zanimivo naredi kaj za to, sicer jaz še nimam otrok in to gledam z malo lažje strani, vem da je po določenem času v vezi lahko tudi malo dolgčas in da se zaradi tega ni treba ločiti, ali poiskati ljubico, ampak če ti je bilo s to osebo nekoč oh in sploh super v postelji, je to še vedno ista oseba, samo potruditi se je treba da se tega zopet zave, ne pa takoj iskati zadovoljstvo drugje!!!!!
Jaz sem proti temu in nebi mogla pogledati svojemu dragemu nikoli več v oči, ker bi me vedno pekla vest.
Ne stori drugim tistega, kar si ne želiš da bi kdo storil tebi.

Ja, tisti zadnji stavek drži. Čeprav se ga jaz nisem držala – minilo je 5 let od mojega skokeca. Nisva bila še poročena. Kriza je bila v zvezi, hotelo se mi je zraka – in to je to. Ni treba dosti za skok – mala iskrica, pravo razpoloženje in že si tam, kjer ni muh.
Ko pa zdaj pomislim, da bi mi možek naredil kaj takega – uf, bajsbalski kij in udri. Ampak zakaj sem potem jaz lahko to naredila? Kaj čem, včasih sem egoistična. ;-)) Mož pa itak nič ne ve – o skoku, namreč.

Zdaj pa sem se zarila v knjigo Najina ljubezen. Da me situacija ne bi spet zanesla v druge vode. Upam, da bo pomagalo :-))

Tudi jaz mislim, da se dajo stvari drugače pošlihtati, kot s skokom čez plot. Menim, da če imaš nekoga rad, potem mu tega ne boš storil. Niti te ne bo to mikalo. Samo ljudje smo si različni. Ena moja kolegica pravi, da si s tem, ko se s tipom skregata, gre napolnit ego.

Lepo je, da se imamo radi. In ni vedno rožnato. Toda včasih je treba tudi malce malo slabšega, da cenimo potem, ko pride lepše obdobje.

Jaz pa mislim, da to nima nobene zveze s tem, ali imaš nekoga rad ali ne.

Sicer varanja nasplošno ne podpiram, ampak kamorkoli pogledam, vsi povsod varajo. Ok, zdaj govorim o mojih vrstnikih, ne o vrstnikih moji staršev, ki so poročeni itd.
To varanje je postala pač ena taka normalna reč, ki se povsod dogaja. Nekako smo se vsi sprijaznili s tem, da se to pač dogaja. Sicer mi to niti približno ni všeč, ampak tako je.

Tudi jaz menim, da je še kako važno koliko imaš svojega partnerja rad! Če ga imaš res rad, niti ne pomisliš nato, da bi šel v posteljo z nekom drugim! Če nastane kriza v zvezi, obstajajo druge poti, ki prinesejo manj težav.

Načeloma mislim, da varanje ni pot k reševanju problemov, ustvari le nove probleme, ki pa so lahko še večji kot trenutni. Je pa najlažja pot. Najdeš si ljubico, ljubimca, ki ti pihata na dušo kako si lep in dober, in sploh in oh- ego ti zraste, svet je lepši in nekoliko probleme daš na stranski tir. Vendar problemi so in bodo ostali toliko časa dokler se jih ne razreši.

Napačna pa je misel “ja saj vsi varajo”! S tem si le zatiskamo oči. To je tako kot bi ropar rekel, “ja saj vsi kradejo”. To ni res! Smo tudi ljudje, ki ne varajo, kradejo!

Lep dan!
poli

Jaz bi verjetno zelo težko to oprostila, ne bi mogla več zaupat! Z varanjem se jaz ne morem sprijaznit.

Da generacija naših staršev ni varala – zmota! Samo mi smo taki, da
staršev in sexa ne povezujemo, varanja tudi ne, ker morajo starši ostati
naši idoli. Zmota! Koliko je bilo “pankrtov”, ki jih očetje niso zakonsko
priznali, ker so bili že poročeni! Poroka ni preprečila skokov čez plot
niti v generaciji naših staršev ali starih staršev …..
Situacija je bila taka kot je sedaj: večina ne vara. A o tej večini pač ni
zanimivo govoriti, kajne?! Govori se o manjšini.

Brez veze pa se mi zdi govoriti o “krizi” v zakonu ali razmerju! Tisti, ki
to počne iz “dolgega časa ali krize”, je pač našel izgovor, da vara. Da
si malce omili svojo pekočo vest.

Tudi v mojem zakonu so krize in bili so že čisto resni prepiri, povedanega
mnogo… ampak, da bi zaradi tega skočila v objem drugega – se ravno
dovolj spoštujem, da se mi to zdi izpod časti… tudi jaz lahko vsak moment
vsakomur pogledam naravnost v oči!

In še to: če bi ga še moj kam drugam”namočit”, ga pri meni ne bi nikoli več!

Se ne splača!
Lp, Mateja

Pri 38-tih še nisem nikoli, pa da ne rečem, da me ni mikalo. Še kako. Tako, da zdaj premišljujem, če sem sploh normalna. Posod ljudlje ljubimkajo z drugimi. No tu sem zasledila bolj sebi primerno stran. Sem tak tip.

Lep dan Nika.

jaz se ne bi morala sprijazniti…………… začela bi mu vračati ali bi se enstavno razšla

Točno to je tudi moj razlog, kar je rekla Čveka: da lahko kadarkoli komurkoli pogledam v oči. To je vredno dosti več od drobnega, ukradenega užitka. Če sploh je užitek?

Ne bom trdila, da nikoli… Kdo ve, kako se še življenje obrne in kaj vse se lahko zgodi. Ampak zaenkrat ne vidim nobenega smisla v varanju.

Vsak ZAKAJ ima svoj ZATO!! Poglejte vzroke, ne posledic!