Neizkušena, ti bom jaz namignil katera drevesa se načeloma ne škropijo.
Drevo, ki ga danes ni potrebno popolnoma nič škropit je samo tisto drevo, ki ga opaziš, da raste nekje v hosti, gmajni, travniku…….torej tisto drevo, ki se je samo usejalo oziroma so ga posadile divje živali oziroma tiste, ki jim pravimo divje češnje, divje jagode, maline orehi, češplje itd….. VSE ostale, se žal, pač mora špricat, seveda, če hočeš imet garantiran pridelek, spet pod pogojem, da ni bilo pozebe, suše, toče itd…….
Tudi vinogradniške breskve je treba, žal, tudi pošpricat, ker sicer bodo slej ko prej kodraste in bodo po letu, dveh, crknile. Breskve so zelo občutljive na breskovo kodravost. Vinogradniške breskve se najbolj splača vsaj ENKRATpošpricat v začetku pomladi, ko se pričnejo brsti napenjati. Z bakrenimi pripravki.

Je pa drugač še nekaj sort jablan, ki jih tudi ni potrebno špricat. En tak primer, ki se ga spomnim je sorta Bobovec, Cukerček, pa ena sorta, ki se ji reče Moštarca (odlična za sok in kis)…pa še je nekaj sort, ki pa jim ne poznam imena. Hruške se pa spomnim za Tepke, Drobnice, Medenke…

Sicer pa najbolj preprost recept za ugotavljanje teh odpornih sort sadja je, da so tiste jablane, in ostala sadna drevesa, ki jih vidiš kje na kakšnem kmečkem vrtu, da so ta drevesa visoka. To pomeni, da jih ni nihče škropil niti obrezoval. Veliko drevo pomeni, da to drevo ni špricano, ker visokih dreves enostavno ne moreš pošpricat, ker so pač previsoka in jih z nobeno škropilnico ni možno tako visoko pošpricat. To je en tak splošen nasvet. .
In če vidiš kje tako visoko drevo, ga pač cepiš na neko drugo podlago in si tako sama vzgojiš sadje ki ne zahteva špricanja, ali pa greš enostavno v hosto in si spuliš drevo češnje, oreha češplje, leske…….ki so samorodna drevesa in grmovje

Ja, “Kmetavzar”, tudi tebi hvala za nasvete.
Kar se škropljenja tiče bi še nekako sprejela, če bi to bilo enkrat na leto. Ali je morda potrebno večkrat škropiti?
Spomnim se, da smo vinograd škropili sedem krat na leto.
Imam pa pri viničariji zelo stara in visoka drevesa jablan, sliv. Nikoli škropljena. Za cepiče ni problem, poznam tudi starejšega gospoda, ki se spozna na cepljenje, a moram najprej doma posaditi sadno drevje na novo.

Breskve in nektarine moraš škropit praviloma dvakrat, izjemoma trikrat, če je precej deževno. Škroplenje se opravi lahko samo z bakrom ali fungicidom proti breskovem kodru. Namreč pri breskvi je problem kodravost, ta uniči v nekaj letih tudi drevo. Koder je povsod, pomembno je da se škroplenja opravijo pred dežjem, preden dež spira koder za brste in v brste, pa da je škropljeno preden se listni brsti odpro – preden zagledaš špičke iz napetih brstov, ko je enkart odprt brst okužen, škropljenje več ne zaleže in ne zaustvi razvoj kodra, to je praviloma nekje konec februarja ali najpozneje v začetku marca. Poznejša kodravost ne naredi neke škode in je običajno ni smiselno zatirat, tiste liste, ki se pojavijo lahko tufdi ročno odstraniš.

Ostalo sadje nekako tako: imaš celo paleto jabolk novih sort , ariwa, daiwa, fuji, itn., ki jih ni potrebno škropit, zatem imaš starinske sorte jabolk od carjeviča, ki je zelo okusno jabolko naprej, ki tudi ne potrebujejo škropljenja.

Potem imaš naši, kaki, kivi, marelice, ničesar od tega ne rabiš špricat, tudi češenj ne, če ni ravno neko slabo deževno leto, res pa da se ti zna zgodit, da potem češnje ali slive ne bodo vsako leto polne, kot so sicer. Češnje imaš zelo dobre zgodnje kot je burlat, poznejše pa napoleonka , van, germesdorfska je recimo okusna šele, ko je povsem črna in le izjemoma črviva. Hruške tudi dobiš okusne sorte, ki jih ni potrebno špricat

Od grmičevja, ribez, tajberi , ki je nekako dvojne velikosti navadnih malin, maline, ameriška borovnica, kosmulja je tudi zelo dobra.

Od trt imaš tudi celo paleto namiznega grozdja, ki ne potrebuje škropljenja od satrih sort kot je izabela, do novih sort.

Skratka greš popvprašat tam kjer imajo sadike, sam sem ti naštel večino tega kar imam pri sebi doma zasajeno in lepo uspeva . Lahko pogledaš tudi kako spletno stran, kot je RAST BAZNIK, kjer imajo vse sorte predstavljeno iz njihovega prodajnega programa, človek tudi piše knjige in priročnike, zdaj že hči nadaljuje, ki je tudi doštudirala agronomijo in pridobila široko znanje od očeta.

Sadike lahko dobiš tudi od koga če ga poznaš. Sam recimo z veseljem cepim bodisi na podlage, ki jih kdo ima ali mu pripravim sadiko, ker imam nekaj zelo okusnih starinskih sort jabolk, potem pišečko marelico, ki jo cepim na slivo in je edina, ki uspeva na našem koncu Slovenije, odporna proti kapi, imam tudi tri vrste starinskih sort češenj katerim ne vem imena , ena srednje pozna hrustljavka, druga pozna hrustljavka in ena najbolj zgodnja, ki je v prodaji ni nikjer in je pred burlatom, zrela že sredi maja, sicer je bolj vodena, vendar je prva in zato okusna :-), pote zgodnje breskve ravno tako zrele sredi maja in jih tudi ni tako zgodnjih v prodaji, pa junijske hruške, ki jih ni treba škropit in so zelo sladke in sočne…

“Polarni sij”, hvala tudi tebi, mi bo v veliko pomoč. Saj počasi bom postala prava strokovnjakinja. Ah, potem bom pa imela probleme z rezjo. Sem že nekaj gledala na joutubu pa mi še ni čisto jasno.

Hvala še enkrat, in lep preostanek dneva želim.

Njabolje je tako, da greš povprašat nekam, kjer boš kupila, zato ti najprej sploh nisem odgovoril, ker ti lahko napišem celo knjigo pa ne boš imela od tega nič. ampak da ti nekdo na mestu predstavi, pokaže in pove in kasneje ko ti bo raslo , da ti tudi pokže, kako se opravi rez in ostala dela, tako da ti to potem res uspeva in ti je v veselje in tudi vidiš, da ni nobena umetnost in tudi ni veliko dela s tem. Vsekakor si pa poglej spletne strani kot je recimo ta, ki sem ti jo že prej omenil http://www.rast-bs.si/ , da vidiš, da je ponudba res pestra tudi za rastline, ki so odporne. Sevead , če pa hočeš točno okuse recimo kot je grozdje v trgovini, po večini je to italia muškat ali kraljica vinograda, potem pa ne gre brez škroplenja. Zato imam sam oboje in odporne sorte in te, ki niso, ker recimo meni je omenjeno grozdje najbljše, zraven še kake bele in rdeče žlahtnine, kozjega ziza, suvenirja, ore in muškat hamburgerja in vse te je pač treba špricat. Breskev in nektarin se pa tudi ne bi odrekel, pa če bi jih bilo potrebno večkrt šprict, ne. Amapk zadostuje zgolj dvakrat proti kodravosti, kot sem napisal – za domačo uporabo.

Malega takoj na urgenco!!!!

Visina drevesa ni toliko odvisna od sorte kot pa od tega, na kako podlago so cepljene…

Joj, polarni, si mi napisal več kot sem pričakovala. Hvala ti.
Pa še na grozdje si me spomnil. Super. pLAVA jurka in izabela, tidve prideta tudi na seznam.
Spletna stran, ki si jo prilepil, mi bo tudi olajšala odločitev pri nakupu sadik.
A z orehi imaš kaj izkušenj? Imam tri, stare po mojem 40-50 let, Dobro rodili, zadnji dve leti pa opažam, da so plodovi zelo lepi ko so še zeleni, ko pa popadajo dol pa so črni, tudi od znotraj. Ma saj bi še te podrla, a nimam srca, pa še prijetno je posedeti pod njimi, ko sonce najbolj pripeka se preselim kar na tisto stran kjer rastejo. Polarni, še enkrat hvala, temo si bom pa kar shranila.

Z orehi so zadnja leta težave. Pojavila se je bakterioaza, torej bakterijska bolezen, ki kaže znake kot jih opisuješ in plodovi počrnijo in so zanič.

Omejevanje te bakterijske bolezni je tako kot vsako drugo, veliko truda, malo učinka. Teoretično bi bilo potrebno prevetrit krošnje s tem da se opravi rez, ki bo omogočala odprtost in kroženje zraka. Med ukrepe, ko je drevo napadeno, sodi izrezovanje obolelih poganjkov in odstranjevanje mumificiranih plodov z dreves. Jeseni pa moramo pograbiti odpadlo listje in ga sežgati.

Druga možnost je škropljenje z bakrom, ki bi moralo bit večkratno.

Sam imam več orehov in več sort, tudi tiste resnično debele, ki jih redko kje vidiš, zasadil sem jih pa sam od soseda iz Nemčije. Obolel mi je en oreh, največji in ko sem predlani sklenil, da se ne bom šel ne rezi, grabljenja listja, še manj špricanja in ga bom jeseni podrl, je začuda imel par gajbic popolnoma zdravih orehov, kar se ni zgodilo še nikoli prej. Tako da sem ga pustil, lani je bil kar soliden, glede na to,. da je delno pzebel spomladi.

Ne vem, sicer za strokovnjake bom naravnost bogokleten, ampak se mi zdi, da je nekako tako kot pri trsni rumenici, ko so zapovedali vse sekat, hodili inšpektorji po vinogradih, pisali kazni, če kdo ni odstranil, potem pa se je začuda samo uredilo. Sam sem imel par trt takih, jih nisem posekal, naslednje leto so bile pa normalne, čeprav po tem kar so nas učili na seminarjih, bi morale propast, pa niso in še danes normalno rastejo in rodijo, trsne rumenice pa nikjer več.

Od podlage ja, saj to ji bodo ob nakupu pojasnili. Šibko podlago ji odsvetujem, je bolj za nasade in odvisno tudi od terena, pri meni se recimo ne obnese, ker ni posajeno na ravnini in prevečkrat poleti dolgotrajna suša, torej bi potreboval namakanje za tako podlago, ki ima malo korenin in še te bolj pri vrhu. Tudi sama stabilnost drevesa s šibko podlago je nikakršna in komaj kaj bi imelo skozi vso svojo rast čvrsto oporo. Torej vsaj srednja podlaga.

Orehi imajo lahko orehovo muho oz. točneje v zeleni lupini se naselijo ličinke te muhe, lupina počrni, nato propade tudi plod v notranjosti. Na Primorskem je tega dosti in se verjetno seli tudi drugam.

Avtorica tvoja provokacija se je spridila :))

P.S. Doma špricamo breskve proti moniliji. Večkrat 😉

Tudi orehova muha je postal velik problem in ni samo na primorskem, izgleda pa na daleč podobno kot bakterioza, je pa precej odvisno od leta, kako ugodno je za populacijo muhe. Oba problema sta po vsej Sloveniji že nekaj let, vendar relativno nova še vedno.

Od podlage ja, saj to ji bodo ob nakupu pojasnili. Šibko podlago ji odsvetujem, je bolj za nasade in odvisno tudi od terena, pri meni se recimo ne obnese, ker ni posajeno na ravnini in prevečkrat poleti dolgotrajna suša, torej bi potreboval namakanje za tako podlago, ki ima malo korenin in še te bolj pri vrhu. Tudi sama stabilnost drevesa s šibko podlago je nikakršna in komaj kaj bi imelo skozi vso svojo rast čvrsto oporo. Torej vsaj srednja podlaga.[/quote]

Že, da jo bodo vprašali o podlagi, ampak avtorica mora že sama vedeti, kako visoka drevesa želi …. prej je nekdo omenjal carjevič, kako visok in odporen je … pri nas imamo 2, en je visok cca 8 m (je višji kot hiša), drug je visok cca 4,5 m in seveda mora vedeti, da višje kot je drevo, več razmaka med drevesi potrebuje, kar spet pomeni, višje, močnejše drevo, manj dreves na isti površini.