Omenila si kredit, nisi pa povedala, za kaj gre ta kredit. Če nekdo vstopi v zvezo z nekimi hudimi dolgovi od prej, pa pričakuje, da mu bo novi partner posredno pomagal kriti ta kredit … ne vem, kako si pa mislila odplačevati, če bi ostala samska?

Ne razumem, kako ti lahko zmanjka denarja?
Toliko imas, toliko se laho stegnes. To je to.
Mi trije porabimo za hrano, cistila, osnovno kozmetiko in se kaj 400€ na mesec, pa se mi zdi veliko, bi lahko porabili manj.

on ima dosti na računu in varčuje……ti plačuješ precejšen obrok posojila—pa saj to je pa tvoje varčevanje,a ne. In po vsej verjetnosti iamš posojilo že od prej za sebe. Kupuješ precej oblačil…

no menim,da zapraviš preveč denarja za nepotrebne stvari…zato ti zmanjka. Sama imam garderobo izpred 10 let,kupim samo najnujnejše.

Ne vem no, jaz si partnerstva ne razlagam ocitno tako kot ti… tako kot zi.pises sem jaz zivela s sostanovalci… s partnerjem pa pac ne bi nikoli tako… se samo vprasam kaj bi ti naredila s partnerjem v.primeru, da izgubi sluzbo…najbrz bi ga vrgla na cesto,ker ne bi imel denarja..in.obratno se ti zdi ok, da bi on na cesto postavil tebe, ce bi ti ostala brezposelna… se vprasam je to partnerstvo in v dobrem in v slabem skupaj… meni se pac ne zdi tako.[/quote]
Če eden ostane brez službe, ga drugi preživlja. Govora je o dveh delovno sposobnih in približno enako služečih osebkih, ki tvorita živ.skupnost.[/quote]
Ce gre za priblizno enake dohodke se tudi jaz strinjam seveda, samo tukaj ni govora o priblizno enakih dohodkih, saj avtorica pise, da eden zasluzi vec. Zato se zdi meni ob tskem sistemu bolje odmeriti enak {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od vsake place… tako je bolj enskopravno vsak torej prispeva enako odstotek od prejete place v skupni proracun oz. Za skupne potrebe.

Midva nimava skupnega fonda. Vsak svoj trr, vsak svoj varčevanje (a pooblaščena sva pa oba na vse).
Stroški – tedenski nakupi so njegov strošek, položnice in občasni vmesni nakupi pa moj. Večina tudi obleke za otroke. Privarčujeva oba cca enako. Plačo imava približno enako, otroške pa dobivam jaz, zato tudi malenkost večji strošek oz. strošek oblek otrok pokrivam jaz.
Nikoli se ne prepirava kaj kdo kupi in zakaj. Nikoli ni težav pri razporeditvi stroškov. Če komu zmanjka do konca meseca pa prenakaževa – pa je dovolj da se samo pove “ej tole in tole je še nujno, rabim toliko”

Mene pa zanima za kaj ima avtorica tisti visok obrok posojila.

Poznam 2 takšna skrajno čudaška primera:
1. on je v velikih dolgovih in si je dobil njo samo zato, da lahko troši njen denar, ki ga ona zasluži. Že v bistvu od začetka njune zveze je ona brez vsega svojega denarja, ker ji vse on pobere.

2. ona je na socialki, on dobro zasluži. Ona živi pri njem, a je v vsem času on sploh ni prijavil v svojem stanovanju (blok), tako so stroški še vedno isti, kot prej, ko je živel sam. Te stroške plačuje on, ona pa vso svojo socialko porabi za hrano- za oba.

So to partnerstva? Morda kakšne ekonomske skupnosti ja, ampak partnerstvo v pravem pomenu besede pa nikakor ne.

Pri nas imava tudi locena racuna. Tudi pri nas moz placuje vecino poloznic,dopuste,izlete in tudi meni je vedno zmanjkovalo ker se nisem znala prilagoditi zivljenju v okviru fin. zmoznosti. Ker to niso prijetni obcutki in dogodki sem se vzela v roke in delala na samodisciplini. Danes ne vlecem limita in ne uporabljam kartic in se urim (ja,se vedno je vcasih frustrirajoce!) v odrekanju hipnih zelja in potreb ter kratkorocnih zadovoljitev ciljev. Lazje zivim,da ne trepetam,da mi bo zmanjkalo za bencin ali kaksno nujno zlo iz lekarne kot pa da nekaj kupim brez cesar lahko v resnici zivimo dokaj normalno se tistih deset dni do place..pa naj so to zimski cevlji,prehranski dodatek, konkretno cistilo,kozmetika,frizer, smucarske hlace (ceprav otroske in ravno sedaj v akciji) itd itd. Dohodki niso enormni,skusnjav,potreb:neekscesnih pa lahko vedno malo morje. Letakov vec ne spremljam,ce je ”sila” se v hladilniku,omaricah,skrinji vedno kaj najde za jesti in tudi kako drazje zvilo lahko pocaka. Pa pisem sezname kaj potrebujemo ko bo nov priliv pa si bomo to uresnicili. Ce ne gre ne gre,treba je ziveti skladno s SVOJIMI trenutnimi zmoznostmi..se pravi tudi za tisti dan ali teden ko bi zmanjkalo. Fehtarila nisem nikoli ker sem bolj ”ponosne”sorte pa tudi v sebi sem vedela,da ce bi znala bolj premisljeno gospodariti s svojim prihodkom do tega ne bi prislo. Res nujnih nujnih stroskov je malo oz je tistih nenujnih vec tokom meseca in pri teh je treba racionalno,premisljeno in odgovorno ravnati. Ljudje z slabo samodisciplino smo nagnjeni k boemskem ravnanju s svojimi prilivi pa neglede koliksnji so. In to odrasel clovek mora spraviti v red in se nauciti stati na svojih nogah in ne iskati krivce in krivice. Kolikor pritece lahko odtece,vec ne. To je odgovornost in naloga odraslega cloveka. Eni imajo to prirojeno,drugi nauceno,spet tretji smo se morali namuciti za to lekcijo. Drugi jo imajo pa drugje. Zivljenje pa nam je tako dano za lastne samoizboljsave in ko eno (zadano) dosezemo se tudi samozaupanje in samozadovoljstvo poveca in nam vlije moc za vse nadaljne izzive na lastni poti. Delo na sebi..nauciti se ziveti skladno s svojimi zmoznostmi ne pa samo iskati (hipna) ugodja kot so npr:topli cevlji da me ne bo zeblo v noge,okusen obrok ipd. Vse to in se marsikaj lahko prelozimo do naslednjega priliva ker to ni nobena urgentna zadeva. Lociti:prioritete,cilje,razviti samodisciplino. Se da :-). Srecno na tvoji (novi) poti ti zelim!

Tole kar pises zgoraj @teorija in praksa to je meni bolj stvar samodiscipline… jaz placujem s kartico ampak je ne vlecem brezglavo, pravzaprav za vsak cent zapravljen imam zapisano in pod nadzorom… tudi zimske cevlje si kupim pravzaprav naredim nacrt kdaj jih bom lahko najugodneje glede na potrebe in cene… stvar samofiscipline je to zdaj ze vec mesecev gledam cevlje rabim nove gleznarje, ker sem prisla s starimi ze parkrat s premocenimi nogami domov…ampak nakup je in bo premisljen… in reklame se kako gledam ker tam najdem znizane izdelke in tako tudi smiselno nacrtujem kdaj lahko kar potrebujem kupim ceneje in kje… tako da vse to je stvar samodiscipline in ni tezavav karticah in reklamah in podobno…to je moje mnenje

Ja! To je to! Ko ze imas razvito samodisciplino. Ko pa si z trosenjem se izven kontrole so ”ugodne” akcije in kartice se prevelika skusnjava ker: s kartico lahko trosis ceprav v resnici tisti trenutek nimas na razpolago financ za trosenje in ker npr.je ravno tisti teden ”tista” ugodna akcija ceprav zivljensko in prezivetveno tisti hip ne nujna za obstoj.

Ja! To je to! Ko ze imas razvito samodisciplino. Ko pa si z trosenjem se izven kontrole so ”ugodne” akcije in kartice se prevelika skusnjava ker: s kartico lahko trosis ceprav v resnici tisti trenutek nimas na razpolago financ za trosenje in ker npr.je ravno tisti teden ”tista” ugodna akcija ceprav zivljensko in prezivetveno tisti hip ne nujna za obstoj.[/quote]
Mogoce bi ti pri navajanju na obcutek samodiscopline bila lahko v pomoc kaksna evidenca pisna porabe denarja… torej si naredis tabelco in mesecno placo razdelis po postavkah porabe in si narefis takp tudi nacrz kdaj bos kaj kupila recimo ce gre za kaksne sezonske nakupe… jaz npr. Vem, da imsjo v mullerju vsako leto v drugi polovici oktobra znizanje igrac vseh in meni necakec itak ze vse prej zaupa kaj si zeli za bozicka in rd innacrtujem tako, da takrat moram imet denar, ker bom lahko ugodneje.kupila izbrano… ce najdem v tistem casu se kje drugje ugodneje potem kupim tam… ampak zelim ponazoriti s primerom nacrtovanja da tocno ves kaj in.kdaj kupis lahko ugodno okvirno in si takrat nacrtujes izdatek… ce si po razpredelnici razppredis toliko za hrano, toliko za poloznice, toliko za otroska obla ila, ki so nujna za novo sezono itd. In potem vodis porabo, tocno ves koliko ti ostane in ne zapravljas, ker imas mejo v glavi in natancen nadzor sproti… pa obvezno je od place dati nekaj na stran.. seveda, ce nimas ravno minimalca, da si ne trgas od ust.. pa se en nasvet… npr. Za regiszracijo naslednje leto dajes ze prej.mesecno nacstran in ko pride strosek jo placas… tako ne rabis kreditov in obrocnega odplacevanja, ker strosek ki ves da bo gotovo prisel ze prej prisparas zanj … ce ti kaksen nasvet kaj prav pride oz. Se ti morebiti zfi ksj uporaben

Upira se mi obravnavati najino ljubezensko in intimno zvezo kot zgolj poslovno finančno zvezo. S preračunavanjem odstokov in višine prispevkov, utemeljevanju odhodkov glede na prihodke. Si izdelujete tudi letna poročila? Upoštevate inflacijo, stanje € itd.?
Meni je to res neskladno z normalnim življenje v dvoje in družino. A pol če meni zmanjka, ker je bila zadnja položnica za otrokovo šolo malo višja, bom na obisku prestolnice v lučkah lahko le sedela pred prazno mizo in gledala moža in otroka, ki pijeta vročo čokolado in jesta pečen kostanj? To je za nekatere ‘enakopravnost’? Pa stalno preračunavanje koliko kdo mora dati? Da se vam da

Govora je bilo o kreditu od prej. Načeloma naj človek ne bi vstopal v zvezo z namenom, da ti partner pomaga odplačevati tvoj kredit. Saj je rekla, da drugače ni škrt, noče pa nositi še dodatnih stroškov za njene izdatke, ki bi jih lahko pokrila, če ne bi imela kredita za … izplačilo bivšega, avto, stanovanje, ki ni čisto nič partnerjeva last …?

Aja, ni povedala, kje stanujeta. To je tudi pomemben podatek. Pa ali imata kakšne otroke. Predvsem partner.

Raje sem sam, kot da bi živel na takšen način. Ni šans niti 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Jutri naredim konec!

Strinjam se, da njen kredit od prej ni njegova finančna odgovornost.
Ampak ona piše o tem, da ko gresta kdaj skupaj v trgovino on ‘prispeva’ zraven ??!! Kako to zgleda v praksi? Preden gresta na blagajno seštejeta vsak svoj prispevek? On plača za svoj sir, pol vrečke kave, pol litra vina, pol toaletnega papirja, pol kile jabolk, v celoti za brivske potrebščine zase, za britje nog si ona sama plača – a res kdo tako živi?

Kaj se glupiraš?
Če gresta skupaj v trgovino, on plača.

A bo zdaj? @ ne glupiraj se

Ja! To je to! Ko ze imas razvito samodisciplino. Ko pa si z trosenjem se izven kontrole so ”ugodne” akcije in kartice se prevelika skusnjava ker: s kartico lahko trosis ceprav v resnici tisti trenutek nimas na razpolago financ za trosenje in ker npr.je ravno tisti teden ”tista” ugodna akcija ceprav zivljensko in prezivetveno tisti hip ne nujna za obstoj.[/quote]
Mogoce bi ti pri navajanju na obcutek samodiscopline bila lahko v pomoc kaksna evidenca pisna porabe denarja… torej si naredis tabelco in mesecno placo razdelis po postavkah porabe in si narefis takp tudi nacrz kdaj bos kaj kupila recimo ce gre za kaksne sezonske nakupe… jaz npr. Vem, da imsjo v mullerju vsako leto v drugi polovici oktobra znizanje igrac vseh in meni necakec itak ze vse prej zaupa kaj si zeli za bozicka in rd innacrtujem tako, da takrat moram imet denar, ker bom lahko ugodneje.kupila izbrano… ce najdem v tistem casu se kje drugje ugodneje potem kupim tam… ampak zelim ponazoriti s primerom nacrtovanja da tocno ves kaj in.kdaj kupis lahko ugodno okvirno in si takrat nacrtujes izdatek… ce si po razpredelnici razppredis toliko za hrano, toliko za poloznice, toliko za otroska obla ila, ki so nujna za novo sezono itd. In potem vodis porabo, tocno ves koliko ti ostane in ne zapravljas, ker imas mejo v glavi in natancen nadzor sproti… pa obvezno je od place dati nekaj na stran.. seveda, ce nimas ravno minimalca, da si ne trgas od ust.. pa se en nasvet… npr. Za regiszracijo naslednje leto dajes ze prej.mesecno nacstran in ko pride strosek jo placas… tako ne rabis kreditov in obrocnega odplacevanja, ker strosek ki ves da bo gotovo prisel ze prej prisparas zanj … ce ti kaksen nasvet kaj prav pride oz. Se ti morebiti zfi ksj uporaben[/quote]

Dokler nisem prešla na gotovino, ni bilo nič. Vso zapisovanje, seštevanje, odštevanje, meni ni bilo nič. Če samo navedem, da sem v letih debelih krav in dobrih dohodkov znala pustiti v Sparu po 800€ na mesec ali takrat še v tolarjih okoli 200.000 sit! Zdaj, ob bistveno višjih cenah, po moje so zdaj cene podvojene, porabim za hrano in gospodinjstvo pol manj!

Delujem tako, da dvignem denar, razporedim po tednih, včasih tudi dnevih, koliko lahko porabim in se tea držim. Kupujem v akciah, spremljam letake iz kaselca, kuham akcijsko v kombinaciji s tistim, kar imamo že doma. V trgovino grem z listkom in s toliko denarja, kolikor sem naračunala, da ga potrebujem za nakup z listka, no, kak € več. Kljub temu, da kupim tudi kaj mimo listka, mi vse znese.
Glede akcij, recimo, zdaj je Hoferju sladkor znižan in ker vem, da bomo decembra precej pekli, bom kupila par kg sladkorja. Če bi bil zdaj mesec maj, bi kupila mogoče kilo ali pa še to ne. Torej, akcija seveda, ja, ampak če stvar potrebujem ali jo bom potrebovala v kratkem času.
Če načrtujem večji nakup ali vem, da me čaka večji strošek, planiram v naprej in načrtno dajem na stran. Seveda se t ne da vedno, ker npr. za pralni stroj ne planiraš, da crkne, ampak za to imam na strani nekaj denarja, da me ne spopade kriza ob takih stroških.

Torej, zame je bila rešitev samo keš.

Mogoce bi ti pri navajanju na obcutek samodiscopline bila lahko v pomoc kaksna evidenca pisna porabe denarja… torej si naredis tabelco in mesecno placo razdelis po postavkah porabe in si narefis takp tudi nacrz kdaj bos kaj kupila recimo ce gre za kaksne sezonske nakupe… jaz npr. Vem, da imsjo v mullerju vsako leto v drugi polovici oktobra znizanje igrac vseh in meni necakec itak ze vse prej zaupa kaj si zeli za bozicka in rd innacrtujem tako, da takrat moram imet denar, ker bom lahko ugodneje.kupila izbrano… ce najdem v tistem casu se kje drugje ugodneje potem kupim tam… ampak zelim ponazoriti s primerom nacrtovanja da tocno ves kaj in.kdaj kupis lahko ugodno okvirno in si takrat nacrtujes izdatek… ce si po razpredelnici razppredis toliko za hrano, toliko za poloznice, toliko za otroska obla ila, ki so nujna za novo sezono itd. In potem vodis porabo, tocno ves koliko ti ostane in ne zapravljas, ker imas mejo v glavi in natancen nadzor sproti… pa obvezno je od place dati nekaj na stran.. seveda, ce nimas ravno minimalca, da si ne trgas od ust.. pa se en nasvet… npr. Za regiszracijo naslednje leto dajes ze prej.mesecno nacstran in ko pride strosek jo placas… tako ne rabis kreditov in obrocnega odplacevanja, ker strosek ki ves da bo gotovo prisel ze prej prisparas zanj … ce ti kaksen nasvet kaj prav pride oz. Se ti morebiti zfi ksj uporaben[/quote]

Dokler nisem prešla na gotovino, ni bilo nič. Vso zapisovanje, seštevanje, odštevanje, meni ni bilo nič. Če samo navedem, da sem v letih debelih krav in dobrih dohodkov znala pustiti v Sparu po 800€ na mesec ali takrat še v tolarjih okoli 200.000 sit! Zdaj, ob bistveno višjih cenah, po moje so zdaj cene podvojene, porabim za hrano in gospodinjstvo pol manj!

Delujem tako, da dvignem denar, razporedim po tednih, včasih tudi dnevih, koliko lahko porabim in se tea držim. Kupujem v akciah, spremljam letake iz kaselca, kuham akcijsko v kombinaciji s tistim, kar imamo že doma. V trgovino grem z listkom in s toliko denarja, kolikor sem naračunala, da ga potrebujem za nakup z listka, no, kak € več. Kljub temu, da kupim tudi kaj mimo listka, mi vse znese.
Glede akcij, recimo, zdaj je Hoferju sladkor znižan in ker vem, da bomo decembra precej pekli, bom kupila par kg sladkorja. Če bi bil zdaj mesec maj, bi kupila mogoče kilo ali pa še to ne. Torej, akcija seveda, ja, ampak če stvar potrebujem ali jo bom potrebovala v kratkem času.
Če načrtujem večji nakup ali vem, da me čaka večji strošek, planiram v naprej in načrtno dajem na stran. Seveda se t ne da vedno, ker npr. za pralni stroj ne planiraš, da crkne, ampak za to imam na strani nekaj denarja, da me ne spopade kriza ob takih stroških.

Torej, zame je bila rešitev samo keš.[/quote]
ja, kakor komu bolje ustreza, bo zanj prav.
Jaz nikoli nisem brezglavo zapravljala po trgovinah… še oblačila sem navajena tako, da imam sliko neko okvirno tistega kar imam v omari in za tisto kar rabim preštudiram v glavi tako barvno in stilsko,d a bo mogoče čimbolj kombinirati… brezglavo ne kupujem – je pa res,d a če mi je kakšna stvar všeč in razumsko premislim, da bi jo znala dosti nositi in pametno uporabiti, čeprav je nujno ne potrebujem, potem grem brez nje ven iz trgovine in če mi po parih dneh ne gre iz glave in če so finance potem grem in si jo kupim….
je pa res,da si že od nekdaj tudi napišem na listek, da česa potem v trgovini ne pozabim in ja tudi da splaniram kaj je smiselno kupiti v določenem času, glede na porabo. meni pa kartica veliko bolje funkcionira, ker si vse zapišem in vodim evidenco… točno vem kaj čez mesec načrtujem kupiti in koliko porabim. Tako sem bila vedno navajena da sem razporejala zaslužek.
vedno naprej načrtujem tudi planirane stroške – žal je zadnje čase pač huda kriza, ker sem že nekaj časa brez službe, prihrankov žal ni več in tudi če dohodka ni nimaš od česa načrtovati tudi osnovne porabe ne… 🙁

Partnerja bi morala imeti enak standard. Če oba zaslužita približno enako in dasta na skupen kup ob 400 EUR, to super deluje.
Kaj pa, če en zasluži 2000 EUR, drug pa 900, pa dasta oba 400 EUR na skupen kup, z ostalim si pa vsak lahko privošči svoj luksuz?
Torej si bo en privoščil tedensko masažo, drago kozmetiko in oblačila, šel smučat v Dolomite, vozil audija, drugi se bo pa zabaval pred TVjem ob vrečki čipsa? No, to pa verjetno ne bo dolgo laufalo. Ali pa en izgubi službo in ne bo mogel nič prispevati, bo vzel kredit pri partnerju?

Če torej že morate imeti skupen fond, morata oba notri dati ves svoj denar in oba lahko enako črpata ven.

Jaz si pa v družini sploh ne predstavljam imeti ločen denar. Stroški za vseh pet otrok, en kup položnic, sprotni stroški za to in ono, za hrano,….. pa za avto, hišo, počitnice,….
A vi ste vsi bankirji, da vse to preračunavate in delite na pol oz. na odstotke?
Prispevate pol-pol za hrano, čeprav je moža 2x več in mu nikakor ne zadoščata dva zrezka medtem, ko ga žena poje samo pol? Čigav je strošek za novo preprogo, ki si jo želi žena, možu pa je vseeno ali jo imajo ali ne? In kdo plača vrtalni stroj, ki ga z zanosom uporablja mož, vendar z njim vrta luknje po ženini želji? Ali pa strošek za internet, ker mož potrebuje najmočnejši paket (in seveda s tem najdražji) paket za prenos podatkov, žena pa bi bila popolnoma zadovoljna s tistim najslabšim (in najcenejšim)?
Da ne omenjam vseh stroškov (potrebnih, nepotrebnih, vsakomesečnih, neprevidljivih…) za otroka.

Pri nas se ve kakšen je skupen mesečni priliv in koliko lahko zapravimo. V teh okvirih se gibljemo. Enkrat porabimo več za enega otroka, drugič za drugega, spet drugič več za hrano ali nekaj tretjega, včasih si privoščim nekaj zase jaz, včasih mož.
Kot je že nekdo zapisal zgoraj, sva partneraja, zato si zasluživa in privoščiva enakovredni standard. Moda sem naivna, a prepričana sem, da v družini vsak prispeva po svojih najboljših močeh, tako finančno kot tudi s svojim vloženim delom.

kakšen zakon pa je to, če imate tri sorte denarja: njegov, njen in skupen?

Pogosto se dogaja, da je samoumevno da ON plača vse, če ONA ostane brez zaposlitve, v obratnem primeru pa se že “slišijo” komentarji komentatork z IQ<60: nogiraj ga!
Zakaj ste takšne?

Nikakor ni samoumevno, je pa velikokrat videno, da ima ON lahko SVOJ denar, saj ga je SAM zaslužil, NJEN gre pa za stroške.

ALI

Ženska ostane brez zaposlitve. Mož posledično sam prispeva za materialne stroške in dnevno ženski očita to NJENO BREZPOSELNOST, čeprav ona vse postori doma (pravzaprav je najbrž tudi že prej, ko je službo še imela) in skrbi za otroka oz. več teh, ima čez vse zadeve kar zadevajo dom – tudi popravila, skrb za razne servise, vso papirologijo v zvezi z življenjem izven doma in ON dejansko hodi le v službo.

ALI

Mož ostane brez službe. Žena ima slabše plačano službo – minimalc ali malo več. On doma, se zapija ali tudi ne, žena pride iz službe – ni ne pospravljeno ne skuhano in tudi skrb za potomce pade nanjo.

Ti 3 primeri pa vodijo zagotovo v LOČITEV.

Jaz to razumem, kot da si partnerja dovolita zadržati določen znesek, za katerega ne potrebujeta nikomur kazati računov, za kaj sta ta denar porabila. Tako nekako starševska žepnina 😉

Jaz to razumem, kot da si partnerja dovolita zadržati določen znesek, za katerega ne potrebujeta nikomur kazati računov, za kaj sta ta denar porabila. Tako nekako starševska žepnina ;)[/quote]

kakšen zakon pa je to, če moraš zakoncu kazat račune!
nekdo od njih očitno ni vreden zaupanja in taki pač niso za skupaj…