[/b]

Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja…

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade….japajade.[/quote]

Absolutno NI RES! Preberite si malo strokovno literaturo o skupnem skrbništvu in kaj to v resnici je – način, ki ga slovenski CSD prodaja kot suho zlato NI SKUPNO SKRBNIŠTVO. Sploh pa je zadnji odstavek eno posploševanje in nikakor ne velja!
Žal je sicer res, da veliko žensk ob ločitvi nagaja bivšemu partnerju tako, da ne dovoli stikov z otroki in to absolutno ni prav.
Nikakor pa ne drži, da smo vse, ki smo proti skupnemu skrbništvu, nesamozavestne in podobno. Gre za kompleksno situacijo, kjer je treba poznati vse člane družine, ki razpada in se šele potem odločiti, kako bodo živeli po ločitvi. In ne obstaja ena oblika, ki bi bila najboljša za vse.

Skupno skrbništvo se je razvilo v Skandinaviji in pomeni, da otrok po ločitvi ostane doma, starša pa sta tista, ki se selita in izmenjujeta – TO je PRAVO SKUPNO SKRBNIŠTVO! Zakaj se tega ne gremo v Sloveniji (vsaj jaz nobenega ne poznam, ki bi imel tako urejeno)? Ker se staršem ne da seliti, ker je to naporno in povzroča stres. Zakaj mislite, da je pri otrocih kaj drugače??

kadar je vse idealno, se seveda da vse dogovoriti. ampak je to, zal, v zelo majhnem številu primerov.

tudi jaz sem mislila, da se bova z bivšim lepo dogovorila, kako bo s tamalim, pa se očitno ne bo dalo. najprej se je strinjal, da imam skrbništvo za otroka jaz. potem pa se je odločil, da ga bo zahteval on, ker sem ga zaj…, ker mi ne bo dal niti evra, aja, no, pa zdi se mu, da ima otrok pri njem boljše pogoje. nagajat pa noce.

on ima deljen delavnik in dela vsak dan do pol 7h. vmes ima sicer 3 ure frej, ampak ni do sedaj niti enkrat sel v tem času po otroka. ko sva se prvič sprla, me je ob 7h zjutraj z otrokom vret postavil na cesto, februarja, ko je bilo vsaj okrog nule, ali manj. pa se mnogo je bilo situacij, kjer se ni ravno izkazal.

sama mu nic ne zamerim. niti mu ne mislim preprecevat stikov, ker je cisto dober oce in mali ga ima rad.. poleg tega se zavedam, da otrok potrebuje oba starša. bi si pa želela imeti skrbništvo, ker ga poznam in vem, kako maščevalen je lahko.

morda bi skupno skrbništvo prišlo v poštev.. vendar se mi zdi trapasto, da bi bil mali vsak dan pri babici 4 ure, namesto z mano….

[/b]

Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja…

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade….japajade.[/quote]

Tole je napisano brutalno odkrito, ampak se podpišem. Po 4 letih skupnega skrbništva mislim, da je najinemu sinu tako dobro, ima 2 doma in nobene zmede. Zaradi službenih reči pa občasno zamenjamo dneve, včasih pa tudi na njegovo željo.