SLADKARIJE
Pozdravljeni!
Sem športnica in se trudim da imam lepo postavo. Vendar če bi bilo vse v športu, ne bi bilo problema, problem pa je da izredno rada jem sladke stvari.
Opovem se lahko vsej hrani, vendar ko pa zagledam npr:. čokolado, jo jem oz. govtam kot da bi jo prvic jedla in se pri tem ne morem ustaviti. Ustavim se sele ko me vse tisci in mi je žal, da sem toliko pojedla in rečem da ne bom več, ampak naslednji dan ali čez dva dni se vse ponovi!
Hvala za odgovore!
Kakšen nasvet pa bi rada slišala? Meni je pomagalo to, da sem slišala, da telo samo zahteva česar ne dobi. Sama sem npr. pila kavo z natreenom, nato pa jedla (= goltala) čokolado, pila mleko in jedla jogurt in sire z manj maščobe, nato pa jedla čips ipd. Sedaj uporabljam navaden sladkor, navadno mleko itd. JEM REDNO vsaj zajtrk in kosilo in pojem veliko manj čokolade in čipsa kot prej. Takoj se pozna – če se npr. pri kosilu zadržujem in pojem manj kot bi si želela, zvečer pade čips in čokolada….
Draga dekleta,
lahko vam povem svojo zgodbo in upam, da boste kaj potegnile iz tega.
Odkar pomnim sem nora na čokolado, torte in podobne sladice. So bili dnevi, ko sem bila sposobna pojesti tudi po več vrst teh sladkarij. Lezla sem narazen in prišla do kilaže, ki dejansko ni več nikamor vodila.Tuhtala sem, kaj mi gre narobe, da tolažbo iščem v sladkarijah. In v bistvu nisem nič kaj pametnega ugotovila. Nič hudega mi ni, v službi nimam težav, otroci so pridni, stanovanje imam, skratka nič posebno slabega se mi ne dogaja. Potem sem šla v ZD in sem si dala kontrolirati holesterol in sladkor v krvi. Mislila sem, da me bodo ti izvidi streznili , pa so bili vsi v mejah normale. Potem sem se pa s sestro malo pogovarjala in mi je rekla, da je v ZD Šola zdravega hujšanja, ki poteka 3 mesece.Enkrat na teden je vodena telovadba, enkrat na teden pa srečanja s predavanji. Tako sem se prijavila in računala na to, da bo skupina dovolj velika spodbuda, da se bom držala pravilnega režima prehranjevanja. Na teh srečanjih se namreč vedno tehtamo in prav nerodno bi mi bilo priznati, da sem se zredila. Začeli smo 1.aprila, shujšala sem 5 kg, želja po čokoladi pa me v tem obdobju sploh ni popadla. Dejansko pojem veliko jabolk, prosti čas, v katerem sem včasih basala, pa izkoristim na drug način, predvsem z gibanjem. Ni nobenega stradanja, jesti je treba 5 x na dan po malo in ko se tega navadiš, ni želje po kakšnih dodatkih.
Prepričana sem, da ne bom popustila, čeprav je osip v grupi kar velik, saj nas je ostalo samo še okoli 50 %. Res je tudi, da je v grupi zelo malo mladih punc, saj vemo, da bi rade shujšale zelo na hitro in zelo veliko. Gre pa predvsem za to, da organizem privadiš na čisto drug režim in da si sposoben zmanjšano težo potem vzdrževati še naprej.
LP; Kaja
Suho sadje je tudi precej kaloricno! Sedaj je bolj sezona svezega sadja, nabavi kaksno melono, lubenico!
Me pa zanima, drage moje cokoholicarke (imam to NORO SRECO, da me cokolada ne privlaci, prav dolgcas mi je z njo), zakaj imate te reci na dosegu roke?! Ce se jim ne morete upreti, zakaj jih kupujete? Ne nacrtujte takih izpadov in ko se boste znasle doma v krizi, ko ne bo nic pri roki, pac ne bo nic za v usta. Naj bo na voljo sadje, pomarance, jabolka, jagode. Potolazite se s tem.
Pa se nekaj. Sama imam vcasih pozno zvecer veliko zeljo po hrani. Ravno v casu, ko bi bilo najbolje pojesti NIC. Vem, da veliko ljudi ravno takrat odpre vrecko cipsa. Ojacajte malo svojo voljo! To pomeni, da se na ta napad zelje pripravite vnaprej. Spomnite se, kaj boste tisti hip, ko si boste to pozelele, sle delat, npr. takrat boste pomile posodo ali pa sle v kopalnico po opravkih. Cim opravek zamoti vase misli, se vam lahko zgodi, da na posladek cisto pozabite. Meni se to pogosto zgodi in metoda pri meni zelo ucinkovito deluje.
Ce pa res ne morete pozabiti, cokolade ne jemljite s seboj. Ze ko greste ponjo, si recite, da boste vzele samo eno vrstico (ali en koscek). To vrstico odlomite, zavijte cokolado nazaj, jo zaprite v omaro in se z eno samo vrstico oddaljite! Zaprite vrata za sabo. Silno tezko bo poromati po drugo vrstico, zlasti, ce se boste zleknile pred TV v dnevni sobi. Morda se vam ne bo ljubilo…
Irena,
če bi bilo to tako enostavno, ne bi bilo toliko odvisnic od čokolade.Zanimivo je , da je ta odvisnost prisotna samo pri ženskah, saj moški bolj begajo k pijači. Premagati to odvisnost je blazno težko in jaz se z njo bojujem praktično že celo življenje. Niso pomagali nobeni nasveti, ko je bila želja po čokoladi tako močna, je nisem mogla premagati na noben način. Eni potrebujejo za to veliko spodbude, ker sami enostavno niso dovolj močni. Če čokolade ni pri roki, prde prav tudi med ali marmelada, samo da je koncentracija sladkorja močna.Ker je znano, da je odvisnost od čokolade psihičnega značaja, je potrebno naprej pri sebi razčistiti, kaj nas peha v to odvisnost. Potem potrebujemo zaveznike, ki nam bodo v boju pomagali in šele nato se začne dolgotrajen proces odvajanja. Taka odvisnost se kaj dosti ne razlikuje od kakšne druge, saj tiči globoko v psihi.
LP,Kaja
Če si iz Ljubljane, je to v Zdravstvenih centrih(jaz sem Bežigrad, ima pa še Šiška).
Za druge kraje ne vem, najboljše pa je , da vprašaš kar v svojem najbližjem Zdravstvenem domu.
Hujšanje poteka po programu CINDI, po katerem so hujšali tudi na radiu Slovenija v mesecu marcu, samo da so oni samo en mesec, pri nas pa je 3 mesece.
Ponavadi se začne aprila in oktobra in traja 3 mesece, stane pa samo 4000 SIT na mesec.Poleti in pozimi je pavza, v tem času se mora vsak potruditi po svojih močeh in to je v bistvu test, koliko zdržiš sam brez podpore. Jaz sem sedaj prvič, bom pa nadaljevala še jeseni in potem spet spomladi, če bo še potrebno.
LP, Kaja
Dejstvo je, da dokler čokolade ne pokusiš, je ne ješ in ni problema. Problem kontrole je takoj po prvem koščku. Nikoli ne ostane le pri enem.
Torej – niti ne poskusi.
Ne imej je doma, preusmeri se v kaj drugega.
Od suhega sadja pa zelo dobro potrebo po sladkorju “zatre” žvečenje jabolčnih krhljev. Poskusite. So zelo malo kalorični in stvar deluje. Sama sem to dobila kot nasvet in pomaga.
Špela
Sama pri sebi sem opazila nekaj: kadar jem sladkarije, imam vec dni zapored silno zeljo po njih. Nenehno moram “vzdrzevati ta sladkor”. Ce pa mi uspe pobegniti iz tega, me sladkarije ne zanimajo. Tako vsakic, ko se odpovem kaksni sladkariji, hkrati tudi vem, da me bo mikala vedno manj… Ampak, kot pravis, ocitno imam kar sreco, zlasti, ker me ne mika cokolada. Vendar tudi jaz nisem kaksna poosebljena zelezna volja. Kaksnega keksa si ne pustim odreci. Toda, ce vzamem 2, ostane pri teh.
Mislim, da so take “prehrambene odvisnosti” nekaj res hudega. Alkoholik se lahko pozdravi z abstinenco, ljudje pa moramo jesti, da zivimo. Zato se nenehno vsiljuje tudi odgovor, da bi pojedli pac nekaj sladkega… Saj verjetno tudi sama opazis, kdaj je zelja po cokoladi manjsa. Gotovo te kdaj kaj zamoti! To skusaj uporabiti. Ce pa ne gre, pa si nikar ne ocitaj. Trdno skleni, da bo drugic bolje. Menda bi naj cokolada vplivala na boljse razpolozenje preko serotonina. Ta se izloca tudi pod vplivom soncne svetlobe. Tako da morda ob napadu ne bi bilo napacno, ce gres ven! 🙂 No, zavedam se, da ni preprosto…
Lp,
Irena
Zelo se strinjam s Kajo. Jaz sem deset let nazaj imela enake težave. Tudi ob 10h zvečer bi šla na bencinsko črpalko po čokolado (ker je nisem imela doma). To je zasvojenost. Redno vsak dan sem jo kupovala in to v različnih trgovinah, ker me je bilo pred prodajalkami sram, da pridem vsak dan – ponavadi samo po čokolado. Večkrat sem šla tudi skrivaj po tortico, da me domači ne bi zafrkavali, da sem dovolj debela , pa še tortica. Jedla sem jo kar z usti iz papirja, brez vilic, med hojo proti domu. Takrat nisem vedela, zakaj se mi to dogaja, le vedela sem, da nekaj ni v redu, ker se ne morem kontrolirati. Kupila sem tudi pol kilograma keksov, polnjenih s čokoladno kremo in vse, do zadnjega, pojedla. Skoraj sem že zašla tudi v bulimijo, a danes vem, kaj me je rešilo. Vzroki so vedno psihični. Takrat sem imela težave v odnosu s fantom, pa z zunanjim izgledom (akne) in to je bil začaran krog. Ko sem s fantom prekinila, začela novo življenje, se odselila od doma, uvedla nov način prehrane (brez svinjske zabele in na sploh mastne hrane), nov način življenja in – pozabila sem na čokolado. Priznam, da torte tudi zdaj pečem doma in rada pojem košček, a zato, ker jo pač spečem za vse, ne grem pa jo peč iz neustavljive potrebe po žrtju.
Poskusi ugotoviti ali so pri tebi vzroki psihični…