sladoledi Lidl in Hofer vs Lj. Mlekarne
KOT DR.VET.MED – INŠPEKTOR vam lahko zagotovim, da je v slovesnkih pravilnik točno določeno kakšen odstotek mleka mora vsebovati sladoled. tega se slovenski proizvajalci MORAJO držati, sicer se proizvodu ne reče SLADOLED.
v italiji in avstriji tega ni.
po nalaizah njihovi sladoledi, predvsem italijasnki npr. mleka še od daleč niso videli, pa so vsi deklarirani kot sladoled ali celo mlečni izdelek.
Mene pa čisto iz firbca pri tem zanima naslednje:
1. Kaj je potem notri namesto mleka?
2. Kako analiziraš vsebnost mleka v določenem izdelku?
3. Kako je z napimi predpisi – če je neka reč v Italiji deklarirana kot sladoled, pa ne dosega naših normativov za sladoled, ali bo na slovenski deklaraciji zanjo tudi pisalo “sladoled”, ali je treba deklaracijo prirediti našim predpisom in na podlagi analiz italijanski sladoled “predeklarirati” v, kajpavem “zamrznjena tvarina s sledmi mleka”?
Mene pa nekja zanima:
Vse, ki tako zelo opevate visje cenovne sladolede, kolikokrat si ga pa zares privoscite? Jih redno kupujete? Pod redno mislim, da nekajkrat tedensko pojeste porcijo sladoleda visjega cenovnega razreda, recimo 2 kilski banjici na teden na druzino.
Jaz imam rada dobre stvari, pa vseeno nekako iscem kompromis med okusom in ceno (pa si lahko privoscim tudi tistega za 15e po kili, a zakaj bi placevala toliko vec, ce mi ni potrebno?), tako da vecinoma kupujemo banjice v Lidlu in Hoferju, sem pa tja pade kaksen visjecenovni, predvsem zaradi zamenjave okusa, ker imata omenjeni trgovini skopo izbiro okusov.
Mene osebno želja po sladoledu prime 3x letno in mi gre takrat bolj za kvaliteto, kot kvantiteto. Takrat kupim ledo oz. carte d’or (se mi zdi najboljše razmerje med kvaliteto in ceno) ali redko katerega od “butičnih”, LM pa se ne pritaknem niti z 10 m palico – se ga ne bi tudi, če bi bila sladoledoholik.
Mene pa čisto iz firbca pri tem zanima naslednje:
1. Kaj je potem notri namesto mleka?
2. Kako analiziraš vsebnost mleka v določenem izdelku?
3. Kako je z napimi predpisi – če je neka reč v Italiji deklarirana kot sladoled, pa ne dosega naših normativov za sladoled, ali bo na slovenski deklaraciji zanjo tudi pisalo “sladoled”, ali je treba deklaracijo prirediti našim predpisom in na podlagi analiz italijanski sladoled “predeklarirati” v, kajpavem “zamrznjena tvarina s sledmi mleka”?[/quote]
1. mlečni nadomestki, kakor tudi v sirih, ki jih lahko kupiš misleč da je sir pa sploh ne vsebuje mleka
2.analize so lahko različne, največkrat iščejo prisotnost naravnih mlečnih beljakovin, ki se recimo pri kromatografskih metodah izlužijo kasneje ali prej kot pa nadomestki in se jih tako med seboj lepo loči
3.ker gre za EU je potrebno po zakonodaji samo prevesti deklaracijo, izdelki se pa lhko prosto prodajajo pod nazivom sladoled, čeporav to ni. pri nas je restrikcija že pri proizvodnji.
Dragi forumaši, da vam malce razsvetlim obzorje glede zamrznjenih desertov a.k.a. sladoledov:
– večina izdelkov na trgu, ki so poceni so pripravljeni iz vode, mlečnih proteinov v prahu in rastlinske maščobe, vpihanega zraku v sladoledno maso je 150 do 180 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, kar pomeni, da je dejanskega sladoleda bolj malo v banjici (primerjajte težo izdelka z deklariranim volumnom)
– berite deklaracije, povsod kjer imate kot dodatke navedene {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sadnega ali nesadnega pripravka, preverite iz česa je (sestava navedena v oklepaju); v kolikor piše sadna pasta, sadna kaša ali sadni sok, gre za kakovostne pripravke (dragi!), ki so dejansko narejeni iz sadja, drugače gre zgolj za barvila in arome
– umetna barvila so dodana v izdelke zgolj v primeru, ko je na izdelku opozorilo, da lahko povzroča hiperaktivnost otrok. V kolikor tega obvestila ni, so barvila izključno naravnega izvora, ker tako veleva zakonodaja
– sladoledi Ljubljanskih mlekarn in nekateri Ledotovi in Hoferjevi sladoledi so narejeni iz mleka in smetane, kar je bistveno dražja surovina kot voda in rastlinska maščoba
– sladoledi Ljubljanskih mlekarn imajo zgolj 80 – 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vpihanega zraku
– cena izdelka je pogojena z velikostjo serije proizvodnje, kar pomeni, da večji kot je proizvajalec, večje kot ima proizvajalne količine, ceneje izdela izdelek, saj imajo prednost pri količini surovin in embalaži, domači proizvajalci takšnih količin s takšnim mišljenjem kupcev ne morejo doseči, razen za izvoz, kjer so količine večje in posledično je tudi cena nižja
– cena je odvisna tudi od količine proizvodnih delavcev in tehnologije, ki jo ima proizvajalec: večji proizvajalci imajo proizvodnjo popolnoma avtomatizirano, tako da je v proizvodnji mogoče 1-2 človeka, v SLO se avtomatiziranje proizvodnje šele vpeljuje
– po zakonodaji se sladoledi deklarirajo, v kolikor so narejeni iz mleka in smetane kot KREM sladoledi, v nasprotnem primeru pa samo sladoled ali zamrznjen desert z okusom xy
Pa lep pozdrav.
Ja, vse lepo in prav – hvala za razsvetlitev ampak sladoledi LEDO vas pa žal prekosijo – tako po okusu, manj okušani sladkosti, bolj prijetno grenki čokoladi v oblivih in primerni velikosti za takšna in drugačna usta.
Večina LM mlečnih sladoledov je žal presladka, pretežka, pregosta, presladki čokoladni oblivi in presladka sadna polnila tudi – vsaj 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sladkorja v suhi snovi – za naš družinski okus, kot tudi za okus prenekaterih znancev, prijateljev. To velja še posebej za sladolede na palčki in v kornetih. Velika napaka LM kornetov je, ko npr. v prodajnih centrih prekinejo hladilno verigo in so potem korneti dobesedno “gumasti”, namesto da bi ostali hrustajoči, kar je bistvo dobrega korneta. Iz razloga ne kupujem kornetov, bi pa jih, če bi mi bila industrijska prodajalna na Tolsotojevi v LJ bližja – tam pravilno skladiščijo ves sladoled in se to ne dogaja 
Dolgo časa je trajalo, ko so za LEDOM LM uvedle plastične pokrovčke na kornetih, da je zgornji del korneta ostal cel in nepoškodovan na prodajnem mestu, ker tiste zmečkanine ni hotel kupiti nihče
Tudi lučke na palčki, razen stare klasike Lučka, Ježek in Tom in vodnih znrzlin so žal prevelike za en solo odmerek – preveč sladkosti, smetanosti za eno porcijo Že odraslim včasih ne zaprija, kaj šele otroku – ima ob pavzi s taveliko lučko pokrite potrebe po sladkorjih za cel dan in na kosilo lahko kar pozabi, ker ga popolnoma zabaše – npr. pet do osemletnika. Pa mi povejte, kako naj bogega petletnika prepričamo, da tako velika lučka ni dobra, ker ga bo zaprla. Spošotovanje standardizacije kolilčine za eno palčko sladoleda v tem primeru nebi škodila (Kot npr. blagovna znamka lučk Magnum, čeprav šele te so osladno sladke in preveč kalorične in je dostikrat v želodcu težek občutek zaradi toliko smetane, sladkorja in mlečnih maščob!
Ravnokar sem odkrila ta blog o Ljubljanskih mlekarnah in sem ZGORŽENA! Okusi pri Ljubljanskih mlekarnah so odlični in polni okusa. Lidl in Hofer se lahko skrijeta s tistimi avstrijskimi sladoledi kateri sploh niso dobri, sama voda. Da o tistih njihovih jogurtih sploh ne govorim. FUJ! Ljubljanske mlekarne imajo najboljši jogurt. Jaz vedno vzamem čvrsti jogurt, ki je vedno odličen.
In čeprav Ljubljanske mlekarne, v večinski lasti, niso več slovenske, bi vseeno lahko podpirali lokalna podjetja katerih je že tako ali tako malo. S tem podpiramo tudi živinorejce. Lahko smo srečni, da sploh imamo to možnost, da pijemo in jemo mlečne izdleke slovenskega porekla!
Malo se zamislite kje so vaše vrednote…
Lp,
Nina S
Če bi bili njihovi izdelki tako zelo dobri, ti ne bi bilo treba ljudem nabijat moralnega mačka. Alpsko je itak največji junk, ki si ga lahko zamisliš – ampak je vseeno prodajni hit ;)…
Osebno od LM kupujem bolj malo: edina res dobra stvar je čvrsti jogurt (3,2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}mm). Kar pa ne pomeni, da ne podpiram slovenske proizvodnje – ta pač ni zgolj LM, razen za tiste, ki ste pri njih zaposleni v komerciali ali PR ;).
Npr. mleko v Hofru (mleko je s slo.kmetij in edino po katerem nimam nobenih težav), občasno od Celeie ali light od Planike (če grem k “sosedu” ali v špar); sirotko od Planike, pinjenec od Pomurskih mlekarn, tudi njihove jogurte (se jih dobi tudi v Hofru pod njihovo blagovno znamko), skuto od nekaterih manjših lokalnih kmetij…
Skratka, izobrazi se, preden drugim pametuješ!
Sladoled: nisem velika ljubiteljica industrijskega sladoleda, edino, kar občasno kupim v trgovini, pa res kupujem v Lidlu – pistacijev kornet, ravno včeraj sem opazila, da so dobili novo, svežo, zalogo. Sem pa nekoč sem redno kupovala Maxim Malago, pa ste ga skenslali oz. strpali v neke “quattro” embalaže… Evo, en namig za vašo firmo
Res si mi smesna ves. Sploh me ne poznas in si delas zgodbice in predsotke kje delam in da nisem izobrazena. Mar ne zivimo v svetu kjer lahko izrazim svoje mnenje?
Mislis, da bi PR Ljubljanskih mlekarn na tem portalu promoviral svoje izdelke? Prosim te no. Pa govoris o neizobrazenosti…
Aja pa kravjega mleka res ne rabis pit. Saj nisi otrok ali telicek
Jasno, da obstajajo sladoledi, ki so perverzno dobri, ampak je njihova cena tudi perverzna.
LM spadajo v to skupino samo po ceni, po okusu niti priblizno.
Ko se mi zahoce res dobrega sladoleda, grem na kepico v Cacao, Zvezdo ali kaj podobnega, na kepico, to mi je ok.
Ko pa kupim sladoled za doma za v skrinjo, kupim v Hoferju ali Lidlu, ker sta razmerje okus in cena se najbolj ok.
Vcasih kupim Ledo, ko je v akciji.
Ja, pa iz Mercatorja mi je odlicen Merkatorjev sladoled v vecjem loncku, okus pistacija in bela cokolada.
Ja, glej, tvoj prispevek je bil zelo enostranski, ne moj. Tako da: ali delaš tam ali si res nerazgledana ali oboje. Tudi rahlo zblojena – najprej podprite slovenske proizvajalce (citiram: Lahko smo srečni, da sploh imamo to možnost, da pijemo in jemo mlečne izdleke slovenskega porekla!), zdaj mi pametuješ, kaj naj pijem/jem in kaj ne – s povsem drugimi “argumenti”. Res, jaka logika in pamet..
Aja, tudi solato jem, pa še nisem razvila 4 želodcev
