sledi-sledov
Pozdravljeni!!
Ker me eno vprašanje muči že dalj časa mi prosim pomagajte.Kaj je pravilno:
Ta šminka ne pušča nobenih sledov. ali
Ta šminka ne pušča nobenih sledi.
Jaz osebno bi se odločila za drugo varianto. Morda se motim, zato mi prosim povejte, katera varianta je pravilna. Dvom se je pojavil ob gledanju reklame na TV, ki je predstavljala novo šminko.
Hvala
Na http://www.amebis.si/sklanjanje/ pravijo, da je za ženski samostalnik (kar je v tem primeru) prav “sledi”. Obstaja pa tudi samostalnik moškega spola “sled”, ki se v rodilniku množine sklanja kot “sledov”.
(od Doce mož)
Seveda se tudi meni včasih kaj sliši grozno, ampak v dvomih preverim in vidim, da je izraz (morda) čisto normalen.
Ker nimate vsi možnosti pogledat v SSKJ, sem prekopiral iz njega obe varianti:
sled -i ž, daj., mest. ed. sledi (e)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je
tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled
se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi;
iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v
blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara,
sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled;
zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled
velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po
sledi // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je
tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve
pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled
mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in
občudovali žareče sledi // kar ostane kje in
omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca
so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim /
preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo
sled; zmešati komu sled
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica
kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile
globoko sled v našem družbenem življenju / v
Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi
3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del,
sestavina, element celote, ki ne obstaja več:
komaj še opaziš kako sled razvalin
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka
sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej
ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše
sledi zelenja
• ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče
ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna
sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil
pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo
mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj;
ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so
že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje
so, kdo so tihotapci
* elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti
sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled
domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo
zapusti dražlja
sled -u stil. -a m, mn. sledovi (e)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je
tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu
izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove;
iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je
puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi;
sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi
čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za
sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da
se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove
potresa; pospraviti steklenice in druge sledove
zabave; udarci biča so puščali črne sledove na
hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja;
sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih
prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi
prestanega trpljenja // kar ostane kje in
omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za
pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil
sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo
vlomiti
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica
kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je
pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni
sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to
so sledovi praznoverja
3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina,
element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj
velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove
rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja /
sledovi starih kultur
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le
sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil
sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti
nič; o vročini ni niti sledu ni vroče
• ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v
zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest;
ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki
so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih
sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih
ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo
ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal
sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v
časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič
napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim
otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je
* jur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje
sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem.
element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni
količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo
divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
Morda bo moj skromni predlog komu v pomoč: kadar je mišljena sled ž. spola (špura), naj zgleda dvojina nekako tako: 1.dvoje sledi, 2. dveh sledi, 3. dvem sledem, 4. dvoje sledi, 5. pri dveh sledeh, 6. s sledema. Podobno tudi v množini: 1. več ali troje sledi, 2. večih sledi, 3. večim sledem itd. Kadar pa je mišljen sled m. spola, ko gre za ribo po imenu sled, naj zgleda dvojina nekako tako: 1.dva sleda, 2. dveh sledov, 3. dvema sledoma, 4. dva sleda, 5. pri dveh sledih, 6. z dvema sledoma. Množina pa nekako tako: 1. več sledov, 2. večih sledov, 3. večim sledom. Tako bo iz uporabljene oblike takoj jasno ali gre za sled (špuro) ali za sleda (ribo). Vsaj moje prepričanje je tako. Morda kdo meni drugače. Bi b’lo zanimivo slišat’ razlago.