Kitty, predvsem se obračam nate, ker vem, da si iz tega “foha”.

Minister za zdravje je izjavil, da je Slovenija druga država po številu umetnih oploditev; prehiteva nas le Danska.

Ali misliš, da je to res? Ali da je malce iz trte zvito?

Pa pohvalil se je, da so lani namenili za to približno 3 milijone evrov…

Ja to je bil protinapad naši peticiji. Od ministrstva smo jo pričakovali, razočarala nas je pa gk.

Torej Slovenija je druga po številu rojenih otrok s postopki obmp in ne po številu postopkov. To je velika razlika.
V Sloveniji se rodi malenkost manj kot 4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} slovenskih otrok s pomočjo umetne oploditve.
Tudi sami vedno pišemo in govorimo, da imamo v Sloveniji vrhunske specialiste in 3 odlične klinike. O tem ni dvoma.
To pa tudi ni težava neplodnih parov.

Na eni strani imamo 3 vrhunske klinike, na drugi strani pa slovenski par čaka 3-4 leta da pride na vrsto.
Če se hvalijo z uspešnostjo potem naj poskbijo še za dostopnost!

Glede denarja pa točnih podatkov nimam. Tako da bom malo naokroglo napisala.
Zzzs plača 2000 postopkov na leto. Ljubljani in Mariboru po eni ceni, Postojni po nižji ceni. Neumnost saj vse stane enako.
Za te postopke so plačali okoli 2 milijona €. Vendar Maribor in Postojna sta postopke opravila. Ljubljana pa 400 postopkov ni opravila. Torej je denar porabila v druge namene.
Poleg tega, da dobi lj. 1200 postopkov, Mb 514 in Po 257. In vsako leto gk nakažejo še dodatna sredstva. Zakaj če za pare ne porabijo niti tistih, ki so jim zakonsko dodeljena?

Tako, da povsem možno je, da so porabili toliko. Bi pa tudi nas zanimalo kam so se izgubili. Koliko porabijo za pare ni težko izračunat. Številka je pa krepko nižja od tiste s katero se hvalijo. Mb in Po pa preverjeno nista dobila dodatnih sredstev.

Skratka peticija je proti predolgi čakalni vrsti, minister odgovori, da so klinike zelo uspešne. Mogoče pa niso še prebrali peticije.
Pozitivno za nas je, da je po tej izjavi skoraj 1500 ljudi podpisalo našo peticijo. Torej smo uspeli prikazati problematiko.
13.100 podpisov za neplodnost je prav zavidljiva podpora.

Se mi je zdelo, da je nekaj v ozadju, ker se je slišalo prelepo, da bi bilo res. Izginjaje denarja v zdravstvu (pa ne samo tukaj, na vseh področjih) je zelo pereč problem v Sloveniji.

Le kam izginja ves ta denar? Se mi kar zdi, da pod mizo v kakšen privat žep.

A se še kje lahko podpiše ta peticija? Ali je projekt že zaključen?

“Če se hvalijo z uspešnostjo potem naj poskbijo še za dostopnost”

No, no…tudi uspešnost ni za vreč proč, se ti ne zdi?

Jaz sicer situacije ne poznam dobro, se mi pa zdi (sploh pri dobri učinkovitosti naših specialistov), da bi veljalo sistem razširiti, saj imamo v Sloveniji probleme z rodnostjo.

Hvala. Oddan še en glas več .

Dostopnost – to je ta problem in čas, ki ga posamezen par porabi, da sploh pride prcoes diagnostike. Da veliko ljudi še vedno misli, da je kar za čakat. Tudi v polnočnem klubu je bilo poudarjeno – po enem letu obvezno h G in sprožit postopke naprej, najprej pregledat moškega (je veliko enostavneje), nato žensko. To lahko vsak sam zase naredi. Problem je, ko se ljudje pri 35-tih spravijo-spravimo delat otroke, pa potem eno leto ni nič, stari smo 36, morda še kak SS, pa je spet leta naokrog, preden dam skoz HSG, HSC, LC, mine še eno dodatno leto – to ne paše strogo gledano v postpek OBMP, vendar brez teh postopkov težko sploh prideš zraven. Noben ne bo šel izvajat nobene od metod umetne oploditve, če ne ve, v kakšnem stanju so rodila ženske, in za to je potreben vsaj eden od omenjenih 3 diagnostičnih postopkov. Na vsakgea od njih pa se čaka najmanj 3 mes, lahko tudi 6. In tako čas uide. Ko si končno skozi vse preiskave in greš sploh lahko na konzilij, je mimo leto in pol do dveh. In to je velik problem. Precej manjši je, če imaš 25 let, ko se zadeve lotiš.

Pri nas so plačani 4 postopki, kar je pri upošteanju 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti zanositve na ciklus pri zdravih parih, skupaj 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. In res smo med redkimi državami s toliko plačanimi postopki, mene je to presenetilo. Pa še korak naprej: pri nas so 4 postopki na vsako rojstvo, se pravi, tudi ko že imaš otroka, greš lahko ponovno v postopek – mislim, če sem prav presurfala, da ima samo še ena država to možnost, povsod drugje si opravil, čim imaš enega otroka – za naprej si samoplačnik. Mislim, da to ni zanemarljiv podatek in mislim da vsekakor so ogromna sredstva, ki jih proračun namenja neplodnosti. Ne smemo bit preveč krivični.

Upajmo samo, da se bos prizadevanjem takih kot je Kitty in kot so strokovnjaki teh centrov, čimprej kaj premaknilo tudi pri čakalnih dobah in postopkih diagnostike, da bomo tukaj prej in hitreje opravili.

Skrbna samo nekaj bi popravila. Nismo edini, ki imamo 4 postopke oz. nekateri celo govorijo, da imamo največ. To je zavajanje ljudi.
Smo v zlati sredini. So države, ki imajo število neomejeno in so države, ki imajo manj kot slovenski pari. Toliko za informacijo.
To je enako kot če napišemo da imamo visoke plače v Evropi. Madžarska, Romunija itd. ima namreč veliko nižje.

Vendar se glede tega nihče ne razburja. Smo zadovoljni z zlato sredino.

Smo pa med zadnjimi po čakalnih vrstah. Tega pa ministrstvo ni povedalo. Je čisto brez veze, če par ima pravico do 4-ih postopkov, če jih ne bo nikoli uspel porabiti ker bo predolgo v čakalni vrsti. Rodno obdobje ženske je močno omejeno in na to malo preveč pozabljajo.
30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti ima 25 letnica. Pri 38ih je ta procent pol manjši.

Kar skušamo povedat je, da če bi pari prišli na vrsto dokler so mladi bi bilo več otrok, več srečnih družin in država bi porabila kakšen milijon manj.
Namreč po 35 letu ženska porabi 3x toliko zdravil in to so astronomske številke. Mlada ženska ima tudi več možnosti, da porabi en sam postope in ne 4. Država spet prihrani milijonček.

>
Rodno obdobje ženske je močno omejeno in na to
> malo preveč pozabljajo.
> 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti ima 25 letnica. Pri 38ih je ta procent pol manjši.
>

Kitty, oprosti, ampak zdaj ti zavajaš! Kdo pozablja????? A ministrstvo????
Dejstvo je, da se ženske (kot si tudi sama povedala v tvojem intervjuju v Oni) odločamo za materinstvo po 30. letu starosti! Pa ni vedno družba in ekonomska situacija za to kriva! Jaz sem se odločila res po 30. letu, ker sem edina v družbi tako pozno našla pravega partnerja, vse ostale moje prijateljice so imele že leta službo, lepe plače, urejeno bivanje in partnerje, s katerimi so še danes, pa se niti ena ni odločila za materinstvo pred 30. letom. Ko sem jaz zanosila, se je sprožila snežena kepa. Na žalost ostajam v naši družbi jaz edina mamica, vse ostale se zdravijo. To je žalostno, toda ministrstvo s tem nima nobene zveze!
Podpiram to, da se skrajšajo čakalne vrste, toda pozno odločanje in možnosti po 35. letu nimajo s tem nobene zveze, če se par začne že tako pozno sploh odločati za otroke!

>

Ja, se strinjam z battt. Pričakujemo, da bo Ministrstvo začelo čarat tistih 5 minut, ko mi pridrvimo na prvi tir. Pozabljamo na 100 parov pred nami, pozabljamo na potrebne preiskave, na dobo, potrebno za diagnostiko (ki je pri nas ABSOLUTNO!!! predolga) in še na sto drugih dejavnikov. Danes so redke porodnice pod 28. letom. Pozablja se tudi, da do 30. leta marsikatera ženska 15 let je hormonske preparate, ki tudi imajo svoje učinke.

Ponavljam še enkrat: če se ženska odloči za otroka pri 25-tih in 2leti ne gre, je v veliko boljšem položaju, kot 33 ali 35-letnica, ki ima že po zakonih matere narave veliko slabšo možnost ali verjetnost zanositve. Seveda, vedno se najdejo izjeme, ampak nanje se ne gre zanašat. Koliko pa je žensk, ki pri 38-tih začenjajo s prvimi preiskavami, ker so do takrat po svojem mnenju uživale življenje in hotele “živeti” – potem pa pričakujejo, da se bo cel svet ustavil in posvetil samo njim! Oprostite, ampak to je naravnost smešno in taki primeri niso osamljeni.

Kar se sama ukvarjam s svojo nepojasnjeno sekundarno sterilnostjo, pred katero sem 2x zanosila v prvem poskusu, se ne neham spraševat po vzrokih. Ne gre mi v glavo, da je danes število neplodnih parov tako ogromno. Kje so vzroki?? Je to zgodnja in neprevidna spolnost, ki med drugim lahko prinese okužbe, kot so klamidija, ki je lahko usodna? Je to moda s svojim, telesu neprijaznim načinom oblačenja? Je to prehrana? Način življenja? Posledica zastrupljanja okolja? N evem, ampak tudi s tem se bo treba začet ukvarjat, ne samo z odpravljam posledic, pač pa z vzroki!

Prav nič ne zavajam.
Ženska ima po zakonu 4 poskuse umetne oploditve. Če se odloči za otroka pri 25 letih bo prišla na vrsto za 4 poskus, ko bo stara 34 let. S tem zavajam?

Res je veliko parov se odloča kasneje za otroka. Zakaj pa?

Pritisk na te starejše pare se bo lahko začel izvajat takrat, ko bo vsak imel možnost rednega šolanja, dobil službo s katero si bo lahko plačal stanovanje. Ko bodo tej pogoji izpolnjeni pa bo nekdo lahko tudi rekel, da si je nekdo malo sam kriv. Danes te pravice nima nihče.
V ta del je seveda vključena tudi preventiva, osveščanje in brezplačna kontracepcija. Tudi za to je dolžna poskrbeti država.

Žensk, ki postavijo kariero pred otrokom je tako majhna peščica, da ni omembe vredna. Za vse ostale pare obstajajo drugačni vzroki.

Dejstvo pa je, da se velika večina postara v čakanju. Par, ki pri 25 ih pride k zdravniku in pove, da ima težave ga zavrnejo. Počakajte še malo saj ste še mladi so besede vseh ginekologov. Ko se vrne pri 30ih pa seveda posluša kaj je čakal tako dolgo.

battt čisto nič ne zavajam. Treba je pogled celotno stanje in ne vsakič vržt krivdo na 3 karieristke ki so si same krive. Je pa to res najlažje. Najdeš krivca ostalih 55 tisoč parov pa ko jih šiša. To so itak problemi drugih.

kitty, pri vsem spoštovanju do tebe, s tem, daje karieristk le omembe nevredna peščica žensk, se nikdar in nikoli ne bom strinjala. Morda se gibljeva v zelo drugačnih okoljih, vendar bi prej rekla, da je peščica žensk od tistih, ki jih jaz poznam, ki so pred 30. letom sploh pripravljene pomislit na otroka. Pa imajo službo, stanovanje, partnerja – tisto čemur rečemo “štalca”. Resnica je, da ženska, ki pri 26-tih diplomira, hoče par let “uživancije”, potovanj, svobode….kar je načeloma povsem razumljivo, pri čakanju pa je lahko tudi usodno. Upam si tudi trdit, da se ta meja, pri kateri se ženska odloči za otroka, pomika navzgor premosorazmerno s stopnjo izobrazbe. In ni vse v tem, da služb ni, res ne ležijo ravno po avtocesti nastlane. vendar je tudi res, da je ogromno mladih, ki redne službe NOČEJO, ki vlečejo študenta do zadnjega možnega trenutka. Tako je v LJ, tako je tudi pri nas, na Gorenjskem, kljub krizi za službe. Mladi se nočejo vezat!! Ne pravim, da vsi po vrsti, odstotek takih pa je vse prej zanemarljiv.

Ok, 25-letnica bo do 4. poskusa prišla pri 34-tih. Kdaj bo pa prišla do prvega? Meni je pa bolj bistven podatek, kajti če je ta 25-letnica “zdrava” (se pravi so odpravili njene težave ali so težave samo pri možu), bo zanosila 3x prej. kot 34 ali 36-letnica. Ni res? Precejšnja verjetnost je tudi, da 4. postopka niti ne bo potrebovala.

Kolikor jaz zadnja 4 leta letam okoli ginekologov (in letam veliko, precej več, kot bi želela!), je že zdavnaj praksa, da te po enem letu rednih spolnih odnosov pošljejo na preglede, če samo muksneš, da se trudiš za otroka in otroka ni. Noben te ne pošilja domov in da pridi nazaj čez 5 let. To je potvarjanje resnice. Podatek velja za Leonišče in jes. bolnico. Seveda, če pa sam jamraš, da bi še malo počakal in da še ne bi, te pa tudi ne silijo. Bodimo fer. Po enem letu je šel mož na spermiogram, ko sem samo omenila, da bi rada še enega otroka in ne gre. Potem smo šli naprej. Kolikor sem kasneje govorila z drugimi pari ali ženskami v čakalnicah, je bilo podobno. Treba je stegnit jezik in povedat, ginekolog ne drži svečke doma in ne more vedet, kaj so naše želje in načrti, če ne povemo. Če pa res še kje obstajajo tako zarukani ginekologi, se jih da tudi zamenjat in povedat svoje mnenje, kar je edino prav.

Se pa še vedno strinjam, da so čakalne dobe absolutno predolge, ne samo za OBMP, tdui za vse predhodne, nujno potrebne preiskave.

OK, zdej sta se obesli na mlade, ki se nočejo vezat, pa nočejo imet otrok do 30 leta. Batt pravi, da je bila ona pozna, ker je pozno spoznala pravega partnerja. Ostale prijateljice pa so imele vse – od štalce do bikca. OK, ampak to ne pomeni, da je povsod tako. Jaz tudi nimam te sreče, da bi partnerja spoznala pri 18, 19 in potem ga 10 let spoznavala, naredila šolo, s pomočjo staršev kupila stanovanje, hišo in zdaj pri 29 imela otroka.
Ne, jaz bom partnerja spoznala pri recimo 32 in potem naj kaj – po pol leta začnem težit za razne preiskave samo zato, da se prepričam če je vse OK? Če sploh ne bom vedla, da je on res zame?
Drugi so taki, ki imajo partnerja, pa živijo v najemu, službe so za določen čas, enostavno ne upata imeti še otroka, ker se bojita kako bo šlo. Sploh ko danes vsi pametujejo, da kaj imaš otroka, če ga ne moreš živeti?!?
Pa študente, ki se nočejo zaposlit – halooo, sama sem delala od 17. leta, vse do konca sem vlekla kolikor se je dalo. Zakaj? Ker redne službe nisem dobila, preko študenta pa brez problema! Ko se mi je tudi to izteklo, sem bila brez službe, brez denarja, država mi je ponudila samo denarno pomoč za 3 mesece.
Skr bna, praviš, da je karierist več. Tudi zgoraj omenjenih primerov je več, niso osamljeni in ko vse skupaj sešteješ, je procent ogromen.
Sama sem se čakanja zavedala že več let nazaj in sem se sama sebi smešna zdela, ko sem partnerju rekla, da bi šla po enem letu na GK (midva sva pač vedela kje je problem). Čeprav se mi takrat ni sanjalo, kako bo, ali sva za skupaj ali ne. Kljub temu, da sva imela črno na belem, kje je vzrok, so preiskave in vse skupaj trajalo več kot 2 leti, da sem prišla na vrsto. Pa ni uspelo, kjub letom pod 28.
Nihče ne pričakuje, da bom pa zdaj na prvem tiru, ker imam problem. Ne, želim samo, da mi ne bi iz meseca v mesec rekli naj pokličem drug mesec.

Bacek*, vsakih je nekaj, nekaj je takih, kot jih ti opisuješ, nekaj takih iz mojega opisa, pa še vse vmesne nianse in faze. Če partnejra nimaš, ga nimaš in tukaj nimaš kaj naredit, ne moreš zdaj nekoga s ceste snet in rečt “ti, ej a bi???” – govorim o primerih, ko bi lahko, pa ne. Če bi bil procent žensk, ki jim gori pod nogami 10, 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ne bi nihče bil plati zvona, ker pa je precej večji, je tudi kriza veliko večja. Se seveda strinjam in to poudarjam, da so čakalne dobe absolutno predolge, pravim pa tudi, da bi vsaj nekaj lahko naredili tudi pari sami zase, kadar se da in je to mogoče. Jaz sem v tej kolobociji 3. leto, pa še do konzilija nisem prišla, še za HSC IN LSC imam le datum in še vedno je živo upanje, da mogoče ne bo treba, da bo sčasoma le uspelo. A tudi jaz sem začela pozno in tega ni krivo Ministrstvo in ne vem kdo še, pač nisem imela pravega partnerja, s katerim bi se za otroka brez pomislekov odločila. Ko sem prvič rodila, sem bila v 32. letu. Potem je itak eno leto pavze po porodu, potem smo počasi začeli delat, zdaj sem v 36. letu – od tega lahko realno gledano “obesim” 2 leti GK, Ministrstvu, sistemu itd itd, vsa ostala “zamujena” leta pa samo sebi. Ti in jaz ne pričakujeva čudežev, mnogi pa jih, nezavedajoč se, da niso edini.

Zdaj sem 3. v poziciji, ko iščem novo sodelavko za stalno zaposlitev. Ker je delo terensko, zahtevno, psihično in tudi fizično, iščemo mlajšo osebo, nekje do 38-40 let. Nočemo študenta, radi bi nekoga za daljšo dobo, nekoga, ki po 3 ali 6 mes ne bo rekel “adijo” – razpis je odprt 4. mes. Izobrazba ni tako zelo bistvena, vse od V. st dalje pride v poštev. Kličejo študentje, ki iščejo delo za mesec ali 2. Kličejo absolventi, vendar redne zaposlitve nočejo. Nočejo se vezat – ne še. Pa je ženska stara 27 let. Pa smo tako rekoč v samem centru krize, kar se zaposlitev tiče. Isto je bilo 2 leti nazaj v LJ, rabili smo pisarniško moč – prek študenta ja, redno – ni govora. Ker ko ji nekaj ni prav, je enostavno – ni.

Še enkrat: čakalne dobe so vsekakor predolge, so pa stvari, ki jih lahko tudi sami premaknemo, če hočemo in se nam da. Vsaj nekaj, vsaj malo. Bolje kot nič. Želim ti, da čim prej dočakala “ta mesec”!

Skrbna sej roko na srce niti ni pomembno kaj se medve strinjava. Podatki so jasni in kje tiči problem je tudi jasno.

Jaz sem vse to dala skozi. Da sem neplodna sem spoznala pri 18ih. Koliko jih imam danes pa tudi veš.

Vse kar pišem so pa pričevanja parov, ki se obračajo na naše društvo in prosijo za pomoč. Če so toliko, da prosijo nas za pomoč verjetno ni stvar v pomankanju motivacije.

Sistem ne more slonet na iznajdljivosti parov. Vsak mora imet možnost zdravljenja v manj kot letu dni. To pravijo zakoni in to se zahteva. Danes pa če v treh letih opraviš preglede imaš že srečo. To je pa absurd tudi zato, ker stanje se spreminja iz meseca v mesec. V tuji kliniki potrebujejo en sam dan. Sej se radi primerjamo s tujino a ne?

Še za informacijo. Par, ki potrebuje žensko spolno celico čaka na postopek več kot dve leti. Na 2 postopek ne bo nikoli prišel na vrsto. Na vrsto ne bo prišel niti če ima 20 let. Ker je enostavno predolga.
Definitivno ni problem v starosti žensk.

Če se pa dotaknem še teh karieristk, ki gredo vsem v nos. Tudi ženska, ki se pri 35ih odloči za otroka mora imeti možnost, da bo v enem letu na vrsti. Stroka se je odločila, da rodno obdobje ženske traja so 43.leta. In to naj se spoštuje ali pa naj se zberejo in popravijo zakon, če to ne drži. Lahko se moralizira in mogoče si bo sama kriva, če postopek ne bo uspešen. Ampak pravico do zdravljenja ima.
Da jih pa tako veliko je pa spet zavajanje. Kot prvo tista, ki pride prepozno ne pridobi pravice do obmp ampak jo zavrnejo. Polovica parov ima težave z moško neplodnostjo, potem so še vse vrste ženske neplodnosti in ena peščica je neplodnih enostavno zato, ker so prestare.

Sem pa že malo tečna 🙂

Posamezniki so se oprijeli informacije, da je težava v starosti žensk in to se sedaj fura do onemoglosti. Da je parov, kjer ni to problem veliko veliko več pa ni več problem.
To je podobno kot ko je bil referendum. Obkrožite ne sicer se bodo lezbijke umetno oplojevale. To je en župnik izjavil in cela Slovenija je obkroževala ne.

Ko slišite podatke in informacije še posebej v času peticij dejte malo širše gledat na problem.

Ministrstvo se je oprijelo dveh točk zato ker smo jim stopili na rep. In za vse, ki nimajo volje gledat malo širše je to dovolj. Krivi so si sami mene to ne zanima več.
Jutri se bo zgodilo, da nekoga ne bo zanimal vaš problem. Oprijel se bo neke informacije, ki mu najbolj komot in ga krivica, ki se vam godi ne bo več zanimala. Predvidevam, da vam ne bo prav.

Skrba tukaj bom dodala še nekaj.

Preventiva!

Kaj naredi država zato, da bi neplodnost preprečila? Eno samo stvar naj mi nekdo pove.
NIČ.
Prepričana sem, da tej pari, ki kakšno leto počakajo o neplodnosti ne vedo nič. Kje je tukaj osveščanje, kje so preventivni pregledi, kje je pravilna zaščita. Ni je ker je predraga.
Par, ki bi vedel, da ima težave ne bi odlašal niti minute v to sem prepričana.

Veš zakaj? Ker za državo je cenejši obmp postopek.

k i t t y napisal:
> Jutri se bo zgodilo, da nekoga ne bo zanimal vaš problem.
> Oprijel se bo neke informacije, ki mu najbolj komot in ga
> krivica, ki se vam godi ne bo več zanimala. Predvidevam, da vam
> ne bo prav.

Kitty, se povsem strinjam s tabo.

Zmeraj je nalažje moralizirati in iskati krivca v žrtvi, namesto da bi se najprej odpravljalo napake ali pomanjkljivosti sistema.

Skr bna, če ti ni odveč – glede službe, če imate še razpis, mi ga lahko posreduješ na mail: [email protected]? Ne gre sicer zame, imam pa kolegico, ki že dalj časa neuspešno išče službo.
Lp, Petra