Ne, Lucija, nisi me osebno prizadela, sem se pa mal nahahljala pri “dragi Hroščevki”…mam pa res smešen vzdevek…Trenutno ravno berem Zupanove eseje Pešec, pa me spet ni razočaral, kaj pa vem, tko nekako simpatično kombinira “vzvišeno” pisanje o literaturi (in se vmes še sam sebi čudi, kakšne posvečene izraze uporablja), hkrati pa je zemeljski in vsakdanji in se mi zdi da tudi zelo samokritičen. Malo o nogometu, o hrani, potovanjih, glasbi, poeziji…fajn!!
Ja, pri Zajcu pa ritem štima. Ga je treba slišat, kako on bere svoje pesmi. Da ti grejo kar kocine pokonci…

No, draga Hroščevka, fino, da se nam interesi, všečnost, malce razpršijo. Meni pač ne potegne.
Zajca pa še nisem šlišala čitat. Glede kocinic sem malce skeptična :), saj veš kaj je dandanes moderno…

he he…kakšno kocino pa že vsak ima!! baje…

ja…samo, če rečemo, da nam gredo lasje pokonci, je to navodno mišljeno od groze.
Uh, kako sva zašli :)!

A Mozetica noben ne bere?

Ja, tudi jaz sem nedavno dobila v roke Sombrero Tomaža Hrovata – sočno branje!