Naslovnica Forum Starševski čvek Slovenski moski ste pateticni pusiji, zenske pa mozace

Slovenski moski ste pateticni pusiji, zenske pa mozace

Res me zanima, zakaj ti ob vsem svojem čudovitem lajfu, ki ga imaš in ob svoji mladi študentki, ki jo natepavaš, hodiš sem na Mon srat svoje drekarije opranoglavega desnjakarja? Oddjebi že nazaj gor na (ali pod) svojo študentko in njo zabavaj s svojimi monologi, nam pa daj mir.

Da se lahko končno naspi morda?

Vztrajaj! .

Zaradi mene… ampak odgovrajal sem uni, ki je rekla, da danes moški ne sfolga z eno plačo futrat familije. Jo čisto zmore, če pa hočete torbice znanih znamk da se kažete okol, pa na dopust vsake par tednov, ja pol pa pejte delat, kdo vam brani.
[/quote]
V bistvu ima prav, ne zmore, zato je večina žensk zaposlenih.

Najbolj smesni so pa orangutanski priskledniki, ki bi divjali in se kregali v zeninem stanovanju. Cao miki nazaj v zoo! Tale ljubljencek nam je prerasel cez glavo. Prevec dela (pranje,kuhanje) in premalo ven dobimo (pozornost, spostovanje), da bi se splacal enga zabitega patriarhata ”brez zemlje” v svojem gradu gledat :). Ta ima tezave z lastno percepcijo. Preostane mu le da gre klosarit in divjat ali pac postane po tvoje pusi. Krotek. Prizemljen v resnici. Zini kolikor lahko ugriznes.

A umirajo od lakote? A so otroci na cesti in brez izobrazbe, ker si ne morejo privoščit izobrazbe, ker to stane??? ker tako je takrat bilo! In tudi takrat je bilo malo morje bogatunov, a misliš, da so samo reveži obstajali? In čisto vedno so takole kot ti opisuješ štrajkali, ko so bili že čisto obupani in so jim otroci doma umirali od podhranjenosti. Tako da ne bluzi bebo.
[/quote]

In koliko otrok je umrlo od lakote na Slovenskem pred sto leti? Kar na dan s podatki. Pravo izobrazbo si tudi danes redki lahko privoščijo, tako, ki bi kaj štela in bi bil z njo globalno zaposljiv. Ker tista izobrazba, pridobljena na slovenskih fakultetah, s katero gredo po diplomi police filat v supermarket, ne štejejo dosti. Ti si raje kako knjigo preberi z zgodovinsko tematiko delavskih bojev, da ne boš preveč bluzila tukaj, bebava in nevedna.

Dokler drži kapital ljudi v bitki za vsakdanji kruh, sistem lahko funkcionira. Pomanjkanje moškim omogoči upravičiti raven sočutja, ki nakako v osnovi zadovolji ženske potrebe. V osnovi, nikakor ne kakovostno. Ko so primarne potrebe zadovoljene, pa privrejo na dan tiste potlačene… Ko par zasluži dovolj, prvre na plano tisti potlačeni jaz in takrat se praviloma začnejo resni problemi, znani tudi pod poimenovanjem kriza srednjih let.

Vztrajaj! .


Sposobni prebivalisce zagotovit (torej kreda v celoti sam ali najemnina v celoti sam PLUS tekoci stroski plus hrana za vse in seveda oblacila/obutev za otroke ter razna darila za praznovanja). Ce bi hotel to omogocit (ni razkosje!) bi potreboval 3-4t na mesec kar so pa redki sposobni zasluzit. O dopustih nismo niti zaceli. Zdej o osnovah govorimo.
[/quote]

Aja? Kako pa sfolgajo to priseljenci, daj mi razloži. A imajo 4 jurje keša? Kako to sfolgajo naši socialci, kjer sploh nihče ne dela? :)))

Aja? Kako pa sfolgajo to priseljenci, daj mi razloži. A imajo 4 jurje keša? Kako to sfolgajo naši socialci, kjer sploh nihče ne dela? :)))
[/quote]

Imaš odgovor tu.

Vztrajaj! .


V bistvu ima prav, ne zmore, zato je večina žensk zaposlenih.
[/quote]

V bistvu nima prav. Futrat jo zmore, ne zmore pa kupovat za jurja ročne torbice, ki je ista kot una za 20€, samo znamko ima, tako da bodo take kot ti dol padale. Kako pa ti zmoreš vse to imet, glede na to da imaš delovni čas na monu? Saj cele dneve klofaš tu. Aja, tvoj tip dobro služi?

Aja? Kako pa sfolgajo to priseljenci, daj mi razloži. A imajo 4 jurje keša? Kako to sfolgajo naši socialci, kjer sploh nihče ne dela? :)))
[/quote]
To je zivotarjenje in ne življenje. Temu se res reče preživeti ne pa tudi živeti. Si ne predstavljam, da gre v trgovino in štejem vsak cent za mleko, makarone, meso…. Da štejem vsak cent za čevlje, jakno… Da komaj plačam položnice ali kot je velikokrat praksa jih plačuje občina… To ni zame noben življenje.

V bistvu nima prav. Futrat jo zmore, ne zmore pa kupovat za jurja ročne torbice, ki je ista kot una za 20€, samo znamko ima, tako da bodo take kot ti dol padale. Kako pa ti zmoreš vse to imet, glede na to da imaš delovni čas na monu? Saj cele dneve klofaš tu. Aja, tvoj tip dobro služi?
[/quote]
Ja dobro zasluži, kar pa ne pomen, da si nisem sposobna čisto sama kupit torbice. Kupim si tisto kar meni paše, vidiš če bi bila samo od njegovega zaslužka odvisna bi bilo pa lepo ga vsaj vprašat ali lahko… Tako pa mi ni treba nikogar prositi za dovoljenje smem ali ne smem.

V bistvu nima prav. Futrat jo zmore, ne zmore pa kupovat za jurja ročne torbice, ki je ista kot una za 20€, samo znamko ima, tako da bodo take kot ti dol padale. Kako pa ti zmoreš vse to imet, glede na to da imaš delovni čas na monu? Saj cele dneve klofaš tu. Aja, tvoj tip dobro služi?
[/quote]

Tole je čisto moški princip. Ženske funkcionirajo drugače… Če ženski prineseš šopek 30/31 vrtnic, to ne pomeni, da si je za cel mesec fraj. Če ji prineseš po eno vrtnico vsak dan je efekt čisto drugačen, bolj ustrezen. Veliki dosežki so pretežno (ne izključno) zadovoljujoči za moške. Ženske potrebujejo stalne, pa četudi manjše pozornosti, da bi se čutile priznane, spoštovane.

Vztrajaj! .

Dokler je denar pri hiši, tudi zakon in družina nekako funkcionirata. Ko žena izgubi službo, se od dedca pričakuje, da bo naredil vse, da nekako nadomesti izpad dohodka, stoji depresivni ženi ob strani in jo tolaži. Ko službo izgubi mož, se začne nejevolja zaradi padca družinskega standarda, žensko najedanje, očitanje, vsakodnevni prepiri in vse tako naprej do ločitvenega postopka.


Ja dobro zasluži, kar pa ne pomen, da si nisem sposobna čisto sama kupit torbice. Kupim si tisto kar meni paše, vidiš če bi bila samo od njegovega zaslužka odvisna bi bilo pa lepo ga vsaj vprašat ali lahko… Tako pa mi ni treba nikogar prositi za dovoljenje smem ali ne smem.
[/quote]

seveda si si sposobna kupit torbico. Unega jurja ki ga dobiš, lahko pač zapraviš za svoje fetiš znamkaste zadeve.:) Ostalo je pa na njem, ne?


To je zivotarjenje in ne življenje. Temu se res reče preživeti ne pa tudi živeti. Si ne predstavljam, da gre v trgovino in štejem vsak cent za mleko, makarone, meso…. Da štejem vsak cent za čevlje, jakno… Da komaj plačam položnice ali kot je velikokrat praksa jih plačuje občina… To ni zame noben življenje.
[/quote]

un ta prvi je vlekel vzporednice med tipi- delavci, ki so štrajkali v preteklosti, ker ni bilo plače, in med današnjimi ljudmi, ki se po njegovo v istih razmerah ne lotijo štrajkat. vem, da ti dela težave, če moraš v glavi držat več podatkov, ampak vsaj poskusi no. Uni tipi so ob dobrih dneh živeli tako, da so gledali na vsak cent, ob slabih, ko ni bilo plač, pa ni bilo niti denarja, ni ti kruha niti ničesar. Tako kot ti opisuješ, bi se njim zdelo razkošno življenje. Če so si lahko veliko privoščili, so imeli vsi otroci obutev, seveda so jo nosili, dokler ni razpadla. Če si niso mogli, so bili otroci bosi. Pač zadeve se ne da primerjat z današnjega gledišča, ker uni so dejansko štrajkali, ko je bila situacija brezizhodna, ko ni bilo denarja za hrano, šolanje, zdravnika, ko so otroci umirali…

Danes pač ne čutijo potrebe zahtevat višje plače, ker nihče ni lačen. S priseljenci in socialci vred. Očitno.

Imajo streho nad glavo, hrano, otroci se šolajo, imajo zdravstvo, če ga rabijo, celo na dopust k svojim gredo:). Kaj češ več? Aja, jaknice in torbice za par jurjev, okej…

seveda si si sposobna kupit torbico. Unega jurja ki ga dobiš, lahko pač zapraviš za svoje fetiš znamkaste zadeve.:) Ostalo je pa na njem, ne?
[/quote]
Koliko mi mesečno kapne v blagajno je zate popolna nepomembno, pomembno je zame in za mojo družino.

un ta prvi je vlekel vzporednice med tipi- delavci, ki so štrajkali v preteklosti, ker ni bilo plače, in med današnjimi ljudmi, ki se po njegovo v istih razmerah ne lotijo štrajkat. vem, da ti dela težave, če moraš v glavi držat več podatkov, ampak vsaj poskusi no. Uni tipi so ob dobrih dneh živeli tako, da so gledali na vsak cent, ob slabih, ko ni bilo plač, pa ni bilo niti denarja, ni ti kruha niti ničesar. Tako kot ti opisuješ, bi se njim zdelo razkošno življenje. Če so si lahko veliko privoščili, so imeli vsi otroci obutev, seveda so jo nosili, dokler ni razpadla. Če si niso mogli, so bili otroci bosi. Pač zadeve se ne da primerjat z današnjega gledišča, ker uni so dejansko štrajkali, ko je bila situacija brezizhodna, ko ni bilo denarja za hrano, šolanje, zdravnika, ko so otroci umirali…

Danes pač ne čutijo potrebe zahtevat višje plače, ker nihče ni lačen. S priseljenci in socialci vred. Očitno.

Imajo streho nad glavo, hrano, otroci se šolajo, imajo zdravstvo, če ga rabijo, celo na dopust k svojim gredo:). Kaj češ več? Aja, jaknice in torbice za par jurjev, okej…
[/quote]

Zakaj potem kar naprej neke nabiralniške akcije za to in ono revno družino, pa lačni otroci, pa 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok pod mejo revščine, ki imajo topel obrok samo v šoli, pomagajte temu, donirajte onemu …? Včasih so si ljudje v takih razmerah sami kaj izborili, danes se pa malo pojokca pred kamero in denar že sam na kup leti. Včasih so se s skupnimi napori zmigali v upor in nekaj dosegli na nacionalnem nivoju, da se je stanje izboljšalo na splošni ravni, danes pa s temi parcialnimi donacijami malo temu, pa drugič malo onemu, samo vzdržujemo enako stanje v nedogled.

un ta prvi je vlekel vzporednice med tipi- delavci, ki so štrajkali v preteklosti, ker ni bilo plače, in med današnjimi ljudmi, ki se po njegovo v istih razmerah ne lotijo štrajkat. vem, da ti dela težave, če moraš v glavi držat več podatkov, ampak vsaj poskusi no. Uni tipi so ob dobrih dneh živeli tako, da so gledali na vsak cent, ob slabih, ko ni bilo plač, pa ni bilo niti denarja, ni ti kruha niti ničesar. Tako kot ti opisuješ, bi se njim zdelo razkošno življenje. Če so si lahko veliko privoščili, so imeli vsi otroci obutev, seveda so jo nosili, dokler ni razpadla. Če si niso mogli, so bili otroci bosi. Pač zadeve se ne da primerjat z današnjega gledišča, ker uni so dejansko štrajkali, ko je bila situacija brezizhodna, ko ni bilo denarja za hrano, šolanje, zdravnika, ko so otroci umirali…

Danes pač ne čutijo potrebe zahtevat višje plače, ker nihče ni lačen. S priseljenci in socialci vred. Očitno.

Imajo streho nad glavo, hrano, otroci se šolajo, imajo zdravstvo, če ga rabijo, celo na dopust k svojim gredo:). Kaj češ več? Aja, jaknice in torbice za par jurjev, okej…
[/quote]

Življenje se ne vrti samo okoli jaknic in torbic. Treba si je finančno zagotoviti varnost tudi na starost. Z jurja mesečno je to izredno težko. To je zivotarjenje in nič drugega pa ti govori kar hočeš.

Eden bolj zmernih in smiselnih komentarjev, zato ga bom od vzel za izhodišče. V osnovi zveni zelo premišljeno, razumsko. In to je tudi past. Današnji svet bi lahko gostilniško posplošeno poimenovali kot “diktaturo razuma”.

Med in po drugi svetovni vojni, ko je moških primanjkovalo, se je vsemogočni kapital domislil čudovite ideje: ženske (po možnosti matere) so za tisti kos kruha za otroka pripravljene narediti praktično vse. Ideja se je izkazala za tako dobičkonosno, da je enakost postala glavni predmet družbeno politične propagande…

… kar pa ni ravno povsem ustrezno. Ekonomska enakovrednost sama po sebi ni napačna (saj sicer se ne biprijela), problem pa je, da ljudje nismo izključno razumska bitja. Pravzaprav nismo niti pretežno razumska bitja. In naj se v držbeno-političnem smislu sliši še tako všečno: ne, moški in ženske nismo enaki. Smo si precej različni.

… časovni preskok …

… danes seveda ženska ne potrebuje več moškega z ekonomskega vidika. Zakaj pa ga potrebuje? In zakaj moški potrebuje žensko? Ena od danes izredno izpostavljenih tem je stres. Spopadanje s stresom je npr. pri moških bistveno drugačno, kakor pri ženskah. Zadevo se da videti že iz merjenja hormonske in možganske aktivnosti v posamičnih situacijah. Kot rečeno, ljudje nismo pretežno razumska bitja. In v stresnih situacijah toliko manj. Prekrvavitev čelnega režnja se v srednje stresnih situacijah bistveno zmanjša, v zelo stresnih pa je aktivnost čelnega režnja praktično nična. In čelni reženj je tisti, ki nam omogoča razumske, pragmatične odločitve. A to je mogoče zgolj, če lahko sprostimo stres…

… in tu ima naš Dixi celo v srži prav, le da kot večina, nima dovolj vedenja o tem, kako aktivirati čelni reženj za analitično mišljenje. No, da ne zaidem… Ženske za sprostitev stresa potrebujejo dvigniti raven estrogena in predvsem oksitocina. Raven estrogena je močno povezana s čustvenim stanjem, raven oksitocina pa z dejavnostmi skrbi za drugega, dotiki. Pri moškem je stvar malce drugačna. Za razgradnjo stresa sta odgovorna testosteron in dopamin. In ravno ta kombinacija omogoča tisto vez, ki ji rečemo ljubezen

No, zaenkrat se bom ustavil. Morda me kdo nadgradi. 😉
[/quote]

Jaz ne bi šla tako daleč in tako globoko, ker če gledaš povsem površno se že vidi kje je problem. Prevladuje egoizem, ekonomija, skratka hud trg – stroški so visoki, kapital je v ospredju. Ena plača (razen pri redkih izbrancih) ne zagotavlja varnosti za preživetje družine. Če računamo, da tu ostaja še delček čustev in ne zgolj egoizem, je cilj staršev zagotoviti varnost za svojo družino. Torej v kolikor je v družini le en povprečen prihodek in to daljši čas, si na robu revščine. Če odvzame še ta dohodek si potem hud socialni problem, ki ga nihče noče več reševati. Torej, če želiš zmanjšati stres, ki pride zaradi pomanjkanja denarja (in s katerim se sooča velik del prebivalstva kljub temu, da so zaposleni) , potem je najbolje, da sta prihodka v družini dva ali celo več.
Glede tega, da pa so moški pusiji je več tudi znanstvenih raziskav, ki to potrjujejo. Ženske se tako morajo soočati s tem, da so za svoje otroke odgovorne same in zato tu udari ven “možačasta” stran, ko mora biti hkrati oče in mati. Iskreno me bolj skrbi, da nova doba prinaša razvajene mlade odrasle, ki niso sposobni prevzeti odgovornost za karkoli drugega kot sebe ali pa še to ne. To bo hujši problem, ko ženska ne bo niti možačasta več, da bi zaščitila svojo družino, ampak bo skrb za take otroke morala prevzeti družba in ustanove.

*** lupus pilum mutat, non mentem *** ** malus omnia in malum verit **

Jaz ne bi šla tako daleč in tako globoko, ker če gledaš povsem površno se že vidi kje je problem. Prevladuje egoizem, ekonomija, skratka hud trg – stroški so visoki, kapital je v ospredju. Ena plača (razen pri redkih izbrancih) ne zagotavlja varnosti za preživetje družine. Če računamo, da tu ostaja še delček čustev in ne zgolj egoizem, je cilj staršev zagotoviti varnost za svojo družino. Torej v kolikor je v družini le en povprečen prihodek in to daljši čas, si na robu revščine. Če odvzame še ta dohodek si potem hud socialni problem, ki ga nihče noče več reševati. Torej, če želiš zmanjšati stres, ki pride zaradi pomanjkanja denarja (in s katerim se sooča velik del prebivalstva kljub temu, da so zaposleni) , potem je najbolje, da sta prihodka v družini dva ali celo več.
Glede tega, da pa so moški pusiji je več tudi znanstvenih raziskav, ki to potrjujejo. Ženske se tako morajo soočati s tem, da so za svoje otroke odgovorne same in zato tu udari ven “možačasta” stran, ko mora biti hkrati oče in mati. Iskreno me bolj skrbi, da nova doba prinaša razvajene mlade odrasle, ki niso sposobni prevzeti odgovornost za karkoli drugega kot sebe ali pa še to ne. To bo hujši problem, ko ženska ne bo niti možačasta več, da bi zaščitila svojo družino, ampak bo skrb za take otroke morala prevzeti družba in ustanove.
[/quote]

Ravno tu je napačno sklepanje. Kapital lahko deluje dolgoročno. Tega se “slehernik” ne zaveda. T.i. “kastracija moških” znana iz psihoanalize je dobila krila ravno z integracijo žensk po drugi svetovni vojni. Ja, moški s(-m-)o naravnost siljeni v pussy-stanje. Pri tem igra pomembno vlogo stigmatizacija (in kriminalizacija) pretežno moške spolnosti. V čem je “keč”? Kapital potrebuje “štanco”. Obrtništvo je pogojeno z moško ustvarjalnostjo. In slednja je “štanci” trn v peti. Je kdo opazil, da npr. tudi v sedanji krizi trpi najbolj “mala obrt”? Zakaj? Ker kapitalu to povsem odgovarja. Ampak ženske imajo večji problem…

… danes so ženske porinjene (oz. se prostovoljno borijo za to) v sicer moško orientiran svet. Svet, ki ustreza moškemu principu. Tekmovalnost/testosteron in učinkovitost/dopamin ženskam sicer kot hormona prijata, vendar pa nimata istega učinka. Po osmih urah v tem svetu pride ženska domov in želi pogovora (sočutja)… Estrogena in oksitocina, da razgradi stres. A to ni izvedljivo… saj jo doma čaka še tisoč opravil… Ko moški pride domov, potrebuje čustveno hrano (nego) od ženske in MIR (zato moški sedijo na kavču z daljincem v roki). Moški je v stanju ustaviti dejavnost možganov (odmisliti probleme). V bistvu to NUJNO POTREBUJE, sicer testosteron preide v estrogen… in imamo čustveno razvalino, ki ste jo navajeni. Ki se dere huje, kot vsaka baba. In je izredno agresiven.

Tu je keč vse te “vojne”. Ne v pragmatizmu (kapitalizmu) samem po sebi. Ta del je ok. Problem je v inačenju. In zapostavljanju osnovnih potreb.

Vztrajaj! .

Ravno tu je napačno sklepanje. Kapital lahko deluje dolgoročno. Tega se “slehernik” ne zaveda. T.i. “kastracija moških” znana iz psihoanalize je dobila krila ravno z integracijo žensk po drugi svetovni vojni. Ja, moški s(-m-)o naravnost siljeni v pussy-stanje. Pri tem igra pomembno vlogo stigmatizacija (in kriminalizacija) pretežno moške spolnosti. V čem je “keč”? Kapital potrebuje “štanco”. Obrtništvo je pogojeno z moško ustvarjalnostjo. In slednja je “štanci” trn v peti. Je kdo opazil, da npr. tudi v sedanji krizi trpi najbolj “mala obrt”? Zakaj? Ker kapitalu to povsem odgovarja. Ampak ženske imajo večji problem…

… danes so ženske porinjene (oz. se prostovoljno borijo za to) v sicer moško orientiran svet. Svet, ki ustreza moškemu principu. Tekmovalnost/testosteron in učinkovitost/dopamin ženskam sicer kot hormona prijata, vendar pa nimata istega učinka. Po osmih urah v tem svetu pride ženska domov in želi pogovora (sočutja)… Estrogena in oksitocina, da razgradi stres. A to ni izvedljivo… saj jo doma čaka še tisoč opravil… Ko moški pride domov, potrebuje čustveno hrano (nego) od ženske in MIR (zato moški sedijo na kavču z daljincem v roki). Moški je v stanju ustaviti dejavnost možganov (odmisliti probleme). V bistvu to NUJNO POTREBUJE, sicer testosteron preide v estrogen… in imamo čustveno razvalino, ki ste jo navajeni. Ki se dere huje, kot vsaka baba. In je izredno agresiven.

Tu je keč vse te “vojne”. Ne v pragmatizmu (kapitalizmu) samem po sebi. Ta del je ok. Problem je v inačenju. In zapostavljanju osnovnih potreb.
[/quote]

Ma ni čisto tako. Ženska, ki dela recimo s strankami, si doma ne želi drugega kot mir, tišino in dobro kavico. 🙂 Kako čustveno toplino 🙂 če gledam po sebi doma komaj kaj spregovorim, ker se mi enostavno ne da, k sreči drugi toliko raje govorijo. Ja res čakajo še gospodinjska dela, ki jih ne povzročajo stresa, če sta partnerja usklajena.

Glede korona krize pa ne vem, če imaš pravi podatek. Najbolj na udaru je gostinstvo (kjer je mimogrede zaposlenih precej žensk), vse ostalo je delalo in to pospešeno. Vodovodarja, gradbenikov – to pač čakaš, sploh če je dober, ker ima dela kolikor ga hočeš. Ravno včeraj govorila s prijateljem – če naročiš pri njem čakaš do maja 2022. Vsak dan pa od zore do mraka dela.

Veš ženske se nimamo namena pretirano vrivati v vaš moško orientiran svet. Večina gleda praktično in želi sebi in svojim zagotoviti varnost in mirno življenje, hkrati s partnerjem seveda. Vendar življenje prinese svoje, včasih se poti razidejo in takrat je treba znati plavati.

*** lupus pilum mutat, non mentem *** ** malus omnia in malum verit **

Jaz ne bi šla tako daleč in tako globoko, ker če gledaš povsem površno se že vidi kje je problem. Prevladuje egoizem, ekonomija, skratka hud trg – stroški so visoki, kapital je v ospredju. Ena plača (razen pri redkih izbrancih) ne zagotavlja varnosti za preživetje družine. Če računamo, da tu ostaja še delček čustev in ne zgolj egoizem, je cilj staršev zagotoviti varnost za svojo družino. Torej v kolikor je v družini le en povprečen prihodek in to daljši čas, si na robu revščine. Če odvzame še ta dohodek si potem hud socialni problem, ki ga nihče noče več reševati. Torej, če želiš zmanjšati stres, ki pride zaradi pomanjkanja denarja (in s katerim se sooča velik del prebivalstva kljub temu, da so zaposleni) , potem je najbolje, da sta prihodka v družini dva ali celo več.
Glede tega, da pa so moški pusiji je več tudi znanstvenih raziskav, ki to potrjujejo. Ženske se tako morajo soočati s tem, da so za svoje otroke odgovorne same in zato tu udari ven “možačasta” stran, ko mora biti hkrati oče in mati. Iskreno me bolj skrbi, da nova doba prinaša razvajene mlade odrasle, ki niso sposobni prevzeti odgovornost za karkoli drugega kot sebe ali pa še to ne. To bo hujši problem, ko ženska ne bo niti možačasta več, da bi zaščitila svojo družino, ampak bo skrb za take otroke morala prevzeti družba in ustanove.
[/quote]

Pa saj se same kar naprej napihujete, kako ste ve MOČNE ženske, kako ste enako, če ne celo bolj sposobne od moških na vseh področjih, kako ste večopravilne in vzdržljive in angažirane ter bla bla bla bla. Toliko ene samohvale, potem pa živite svoje herojsko življenje, kdo vam brani? Kaj se pritožujete čez moške? Če se imate za toliko več od nas, vam lepo prepustimo svet v roke in ga krmilite naprej, mi se bomo pa končno po vseh tisočletjih naprezanja izpregli, samo še poležavali, popivali, sanjarili in blebetali. Kako boste ve zmogle vse, za kar ste si prizadevale, nas ni briga.

Seveda. To je posledica testosterona… To je tisti hormon, ki povzroči, da moški po seksu zaspi. 😉 Ampak… To pri ženskah še ne razgradi stresa. Počitek ob kavici namreč. To je moška sprostitev, ženski pa je samo “fajn”, raven kortizola pa se NE ZNIŽA. Zato so ženske na dolgi rok “izgorele”.

Vztrajaj! .

Zakaj potem kar naprej neke nabiralniške akcije za to in ono revno družino, pa lačni otroci, pa 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok pod mejo revščine, ki imajo topel obrok samo v šoli, pomagajte temu, donirajte onemu …? Včasih so si ljudje v takih razmerah sami kaj izborili, danes se pa malo pojokca pred kamero in denar že sam na kup leti. Včasih so se s skupnimi napori zmigali v upor in nekaj dosegli na nacionalnem nivoju, da se je stanje izboljšalo na splošni ravni, danes pa s temi parcialnimi donacijami malo temu, pa drugič malo onemu, samo vzdržujemo enako stanje v nedogled.
[/quote]

ti mešaš jabolka in hruške, budalo. Ti, ki jamrajo in za katere se nabira so vsi po vrsti socialci, invalidi ali trajno brezposelni, pa še ti nikoli niso lačni, njihova mularija hodi v brezplačne vrtce itd. A naj oni po tvoje po cestah tulijo, da hočejo od države več keša??? Upor socialcev na cestah, me prav zanima, koliko podpore bi imeli med ljudstvom.:) Daj ne smeši se, bebo.

Ravno tu je napačno sklepanje. Kapital lahko deluje dolgoročno. Tega se “slehernik” ne zaveda. T.i. “kastracija moških” znana iz psihoanalize je dobila krila ravno z integracijo žensk po drugi svetovni vojni. Ja, moški s(-m-)o naravnost siljeni v pussy-stanje. Pri tem igra pomembno vlogo stigmatizacija (in kriminalizacija) pretežno moške spolnosti. V čem je “keč”? Kapital potrebuje “štanco”. Obrtništvo je pogojeno z moško ustvarjalnostjo. In slednja je “štanci” trn v peti. Je kdo opazil, da npr. tudi v sedanji krizi trpi najbolj “mala obrt”? Zakaj? Ker kapitalu to povsem odgovarja. Ampak ženske imajo večji problem…

… danes so ženske porinjene (oz. se prostovoljno borijo za to) v sicer moško orientiran svet. Svet, ki ustreza moškemu principu. Tekmovalnost/testosteron in učinkovitost/dopamin ženskam sicer kot hormona prijata, vendar pa nimata istega učinka. Po osmih urah v tem svetu pride ženska domov in želi pogovora (sočutja)… Estrogena in oksitocina, da razgradi stres. A to ni izvedljivo… saj jo doma čaka še tisoč opravil… Ko moški pride domov, potrebuje čustveno hrano (nego) od ženske in MIR (zato moški sedijo na kavču z daljincem v roki). Moški je v stanju ustaviti dejavnost možganov (odmisliti probleme). V bistvu to NUJNO POTREBUJE, sicer testosteron preide v estrogen… in imamo čustveno razvalino, ki ste jo navajeni. Ki se dere huje, kot vsaka baba. In je izredno agresiven.

Tu je keč vse te “vojne”. Ne v pragmatizmu (kapitalizmu) samem po sebi. Ta del je ok. Problem je v inačenju. In zapostavljanju osnovnih potreb.
[/quote]
Problem je da je sposobnih moških (med samimi moskimi) majhen procent. Za ta mali procent je preveč žensk :)) ženska pač zaviha rokave če hoče preživeti ob manj sposobnem moškem. Na enega, ki zasluži npr 10000 mesečno pride. Npr 1000 tistih na minimalcu. Eden z 10 ne more imeti več zen. Žena od tistega na minimalcu si pač poišče delo (vsaj za minimalca) , da sta vsaj dva minimalna dohodka pri hiši, ne gre drugače…

New Report

Close