Slow Motion

Znašel sem se v lepi družbi imenitnih mož in žena, rojenih, na isti dan kot jaz. Umrli na ta dan, najbrž iz vljudnosti niso omenjeni. Malo pozno, pa iz srca, se zahvaljujem vsem za voščila, tako znanim kot neznanim.
Za ta (čudni) pripetljaj, mojo naključno pojavo na »tem belem sveti«, pa si ne lastim nobenih zaslug. Ah, ma pustmo stat! … Še vedno je maj!
V pesniški zbirki Časopisnih stihi je Janez Menart v rubriki Za vsakega nekaj objavil pesem:
[center]Majska
Ko popki se odpirajo,
kadar je maj,
ko vdove se ozirajo,
ko prostitutke hirajo,
kadar je maj,
ko ženske noge vnemajo
v fantičih zmedene željé,
ko punčke v snu prižemajo
se k pernicam in, vznak ležé,
drgetajoče stokajo,
ko mačke zadke k tlom tišče*
in za devištvom jokajo,
kadar je maj,
takrat na svetu so ljudje,
ki vse noči prekrokajo
in sámi ne vedó
zakaj.[/center]
[list][list]
[Statve življenja, 1979, str. 245]
* V zbirki Statve življenja, v opombi k pesmi Majska na str. 558, je sam Janez Menart napisal:
[list]
245 MAJSKA. ko mačke zadke k tlom tišče — verz ni bil napisan zaradi »pogruntane« učinkovitosti, temveč ker mačke to res počno, kadar se gonijo. Tako se branijo pred mačkom, razen tega pa si z drsanjem po zadku, kot mi je povedal neki veterinar, pomagajo, ker jih srbi.
[/list][/list][/list]
.
O ljubiteljih mačk, »mačkah« (takih in drugačnih ;), srbenju in kaj je še takega, pa res ne bi več,
ker sicer ne bom nikoli končal … ;)))
[youtube]BbyYWbH5Suk&feature=related[/youtube]
maj je počasi odšel… prihaja pa dolgooooooooo in vroče poletje še bo lušno…

Upam, da bo izi! Le s kom?
Hvala ti za zgodnjo (še vedno pomladno) napoved dolgega vročega poletja.
Ali se še kdo spomni filmov in nadaljevanke, z naslovom The Long, Hot Summer?
Scenarij je napisan na podlagi romana The Hamlet (1940) Williama Faulknerja.
Težkoromantična glavna akterja sta Ben Quick in Clara Varner.
1958 • film – Paul Newman in Joanne Woodward
1965–1966 • TV serija (26 nadaljevanj po 48 min.) – Roy Thinnes in Nancy Malone
1985 • film – Don Johnson | tu ni Clare Varner
Osebno raje vidim, če je nekoliko hladneje, za vsak slučaj, da se ne pregreje(m). ;)))
[hr]
Če že govorimo o letnih časih, rad bi prispeval neko pesem, pa je nisem našel v obliki,
da bi jo tukaj predvajal. Pred časom sem naredil neko testno spletno stran. Tam je pesem
— [b]Sezona senc[/b], o Prahu ne bom niti govoril.
Prah je bila slovenska glasbena skupina, aktivna v letih 1975–1981, »poganjal« jo je Miha Kralj.
– še dve znani pesmi sta Sava šumi in Halo Nataša
[hr]
Danes smo 3. junija 2011. Petek je. Pred desetimi leti (2001) je 3. junija bila sobota.
Tako je bilo. Še en dan je za nami. Zbudili smo se v nov dan.
@MyD,
s ta pravo/pravim je/bo vedno izi

Zlatan Stipišić (rojen 1968) je zelo in širše znan hrvaški kompozitor in kantavtor. Poleg mnogih drugih, napisal je tudi eno najvejčjih uspešnic Oliverja Dragojevića Cesarica.
Osebno mi je nekako najbolj všeč njegov album Mirakul (2001, Dallas Records).
S tega albuma mi je najbolj pri srcu, ne le zaradi izjemne glasbe in zaradi izjemnega,
čeprav preprostega besedila, temveč tudi zato, ker se mi zdi izjemna življenjska pesem,
strnjena le v eni besedi.
Zlatan Stipišić-Gibonni
[youtube]oNXlhyi0PBU[/youtube]
[list][list][list]
Oprosti
Say, say,
To each other
To each other
“I’m sorry”
Malo je reć’
Da se prelija pjat
Kad se vonj od nevoje
U zraku ćuti
Ja ne idem leć’
Da ne osjetim led
S tvoje strane posteje
Di mučiš
Di svako drži svoju stranu
I ponosa i gluposti
Moglo bi bit da je lakše umrit
Nego judima reć’: »Oprosti«
Moglo bi bit da je lakše umrit
Nego judima reć’: »Oprosti«
Oprosti
Oprosti
Ja te ne mogu nać’
Takvu kakvu te znam
I to šta hoćeš od mene
Ja ne razumin
I ovo ovde nisi ti
Ovo ovde nisan ja,
To su neki furešti
Bisni ljudi
Oh Bože, da mi te prominit
Ili tebe ili sebe – isto je
Moglo bi bit da je lakše umrit
Nego ljudima reć’: »Oprosti«
Say, say,
To each other
To each other
“I’m sorry”
[img]http://www.diskografija.com/fotografije/Gibonni-2001-Mirakul.jpg[/img]
.
[/list][/list][/list]
[hr]
Danes smo 7. junija 2011. Ponedeljek je. Spodobilo bi se …
— 7. junija 19 . . je bila sobota. Nekoč … je bilo … in ni bilo dano …
Ostaja v prostovoljni dolžnosti spomina, brez želje po razkošju pozabe
in se nadaljuje – v novem življenju …
.

Zadnja pesem
Vrzi se v prepad. Ali samo pod vlak.
Prirejaj rojstnodnevne zabave.
Smej se butastim vicem o blondinkah.
Kupi si BMW-ja in olimpijski bazen.
Postani klošar.
Pojdi živet v Indijo.
Postani svetovni prvak v kegljanju.
Ali 5-kratni Nobelov nagrajenec za mir.
Spredaljčkaj in zlestviči vsako
osebo, žival, rastlino, pojem,
misel, spomin ali deja vu.
Živi za diplomo in doktorat
ali samo za naslednji trip.
Sam sebi najboljši sovražnik ali
najhujši prijatelj.
Trudi se, muči se, trpinči se –
a zapomni si:
Zmeraj boš samo senca na platnu.
Platnu, ki si ga sam ustvaril.
(Zbornik mladih pomurskih pesnic in pesnikov)
Kje si?
Vse me boli, vse me skeli,
srce hrepeni…
Išem te, a tebe ni.
Kje si?
Divjam in bezljam,
ustaviti se več ne znam,
nemir v meni spati ne pusti.
Kje si?
Povsod te najdem,
povsod te vidim, slišim, čutim…
Prividov polne sence šepečejo le eno misel:
Kje si?
Postajam neukročena, divja razvalina,
razjarjena levinja brez mladičev,
ki roje preko stepe in pustinje
le eno večno vprašanje, žgoče in ubijajoče:
Kje si?
Prosim, vrni se!!!
Napetost neznosna mrcvari srce,
razjeda telo in ubija upanje.
Ne morem več…
(Tina Jelenc)

@Bibita_Melita Hvala, ti prav prijazno skrbiš, da je vse izi, pa lagano, pa polagano, pa počasi …
[hr]
@nekdo ki mu ni vseeno
Hmm!? Kdo je tako skrivnosten? Kaj naj to pomeni!? Da nam prinaša dobro poezijo? Hvala! Nisem poznal teh pesmi in svtorjev do zdaj. Še vprašanje ali je v postu prva pesem Zadnja pesem :))) iz zbirke Robert Titan Felix: Jaz sem jaz in v meni nihče ne prebiva: Zbornik mladih pomurskih pesnic in pesnikov (ZKD Murska Sobota, 2002). Zakaj Zadnja pesem? Ali smem pokomentirati ali le počasi prebrati? Imam nekaj zapisov, pa si jih ne drznem še objaviti. Ob drugi pesmi Kje si? Tine Jelenc, sem pa počasi obmolknil. Žal, ne poznam avtorice in tudi ne vem, kje in kdaj naj bi bila pesem objavljena. Upam, da mi bo nekdo, ki mu ni vseeno, napisal/a tudi te podatke. Kar tako si prav tako ne bi upal karkoli reči o tej poeziji. Lahko pa rečem, da je že v moji zbirki lepih verzov. Morda le še odgovor: tu sem, tako kot vselej, le da me drugi včasih ne vidijo.
Če še v bodoče ne bo komu vseeno, upam, da se še kaj oglasi. Hvala!
In za konec, ena taka umirjena (morda tudi počasna), s kančkom otožnosti:
[youtube]fMoxbrLM8fE[/youtube]
[hr]
Ne zanikam, da so dobra vina lahko vsepovsod in z radovednostjo ter hvaležnostjo izpijem kakšno kupico, če mi jo kdo ponudi. Upam, da ne bo zamere, če si bom v tem trenutku nalil in privoščil kupico meni najljubšega vina z desne strani Mure, tam kjer je bil nekoč Mladostni polet Prlekije — in v mislih tudi nazdravil …
.
Oooooooooo MyD, tole si mi pa priklical nadvse lepe spomine. Cel album je enkraten, dovršen v nulo. Hvala ti!

MyD,
bo držalo, MyD, prva knjiga je Zbornik mladih pomurskih pesnic in pesnikov. Izdana l. 2002 v M.Soboti.
Druga knjižica je Ljubezen Tine Jelenc (Ljubljana2009) .Takole je zapisala v uvodu in še malo naprej :
…… Najvišja popolnost je ljubezen, torej je živeti vsak trenutek z ljubeznijo v srcu najpopolnejša oblika življenja; ljubiti vsak trenutek , vsako situacijo, vse ljudi okoli sebe, vsako novo izkušnjo, vsako težavo, bolezen, dilemo; ker le na temelju ljubezni rastemo in rastemo in rastemo… To je tudi edina naša resnična naloga v življenju: Da se radujemo in veselimo darila, ki se mu reče ŽIVLJENJE, preden se spet vrnemo tja, od koder smo prišli.
Še ena zanimiva knjižica je pred menoj in sicer Slike v mislih Nuše Ilovar.
Utrujen dan
Pride kakšen dan,
ko imam občutek,
da ves svet držim v rokah,
z vsemi problemi vred.
Misli in čustva
se prepletajo v meni
in so trenutki,
ko jih ne znam urediti.
Želim pomagati vam,
pomagati vsem,
pa še sebi ne uspem.
Preveč sem utrujena.
Hotenja
V enem samem trenutku bi hotela vse.
Prisesala bi se v tvoje naročje,
kakor pajek bi ovila roke
okrog tvojega toplega telesa
in kot vampir pila tvoje sokove.
Konice prstov bi zarila v kožo,
da bi krvavo pordela.
Z ustnicami bi izsesala tvojo bit,
da bi v sebi čutila tvoj utrip;
zastokal bi od sladke bolečine.
Sredica
Moja duša,
je bolna
od težkega
dneva
V atomih.
Srkajo me.
Včasih bi se
razblinila,
a jo obdaja
mišični plašč
s šalom rožnate
povrhnjice.
Pomen
Ljubila sem,
a ljubljena nisem bila.
Morda sploh ne bi vedela,
kaj pomeni biti ljubljena.
Pa si prišel ti.
Nisi se me niti dotaknil
vendar čutim tvoje dotike.
Z besedami mi jih pričaraš,
da natančno vem, čutim te.
Ni te ob meni,
tvoji prsti pa odkrivajo
skrivnosti mojega telesa,
sladiš mi jih s poljubi,
razkazuješ razkošen
pomen besede ženska.
Tvoja toplina polni
osamljenost moje duše.
Pesnica in pisateljica je bila rojena 12.decembra 1969 v Ljubljani.

upam, da se spomniš še Toma Hanksa v imenitnem filmu Forrest Gump (1994),
ko je proti koncu filma (v nekakšni inventuri dotedanjega življenja) dejal:
[youtube]SNa4EMUWnAc[/youtube]
Forrest Gump: Lieutenant Dan got me invested in some kind of fruit company.
So then I got a call from him, saying we don’t have to worry about money no more.
And I said, that’s good! One less thing.
[center]
[img]http://www.marketingshift.com/images/mshift/apple-stock.jpg[/img]
[Forrest Gump referring to Apple Computer]
Ko so malo spremenili logotip, so s tisto rdečo barvo o padcu delnic na borzah,
pobarvali takšne sadeže
[img]http://gearcrave.frsucrave.netdna-cdn.com/wp-content/uploads/2008/11/apples-apples-3.jpg[/img]
in kakšno veeeliko senco mečejo
[img]http://img3.hebus.com/hebus_2007/11/05/071105112350_47.gif[/img]
[/center]

@nekdo ki mu ni vseeno
Hvala za podatke. Upam, da prevzameš skrb za literarno uredništvo.
Premalo poznam novejšo poezijo. Zdi se mi, da jo premalo spremljam
in sem premalo seznanjen s sedanjostjo, četudi v njej živim.
Ko smo že pri filmu Forrest Gump (1994), še konec nekega dialoga z Jenny Curran:
[center]. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Forrest Gump: I’m not a smart man … but I know what love is.
[img]http://www2.nationalreview.com/dest/2009/02/12/forrestgump.jpg[/img][/center]
.

Tu je odlomek iz filma Forrest Gump (1994):
[youtube]Usmb_UCiNGk[/youtube]
Prepis dialoga:
[list][list]
Forrest Gump: Will you marry me?
[i]Jenny turns and looks at him[/i]
Forrest Gump: I’d make a good husband, Jenny.
Jenny Curran: You would, Forrest.
Forrest Gump: … But you won’t marry me.
Jenny Curran: [i]sadly[/i] … You don’t wanna marry me.
Forrest Gump: Why don’t you love me, Jenny?
[i]Jenny says nothing[/i]
Forrest Gump: I’m not a smart man … but I know what love is.
[/list][/list]
Komu bi lahko (le ob gledanju?) bilo vseeno?
— Ah, grem brati poezijo!
MyD, to je le ena izmed opcij. some kind of fruit company. haha.
http://www.youtube.com/watch?v=VSOk3z8C_Gc
beri. beri. tudi dante je že to počel.

Dušim se.
V pol zavednem stanju se sprašujem.
Odgovoriti ne znam.
Toliko je poti.
Ne vem, katero naj izberem.
Nadel si bom masko in počakal še trenutek.
Včasih se sprašujem, zakaj so minute,
ko te čakam, tako dolge.
Zakaj so minute s tabo tako kratke.
A čemu bi se ubadal z minutami,
ko pa najine trenutke spremlja večnost.
Val si.
Val, ki boža skalo na obrežju.
S tisočerimi kapljicami me božaš,
me čistiš, me neguješ –
včasih bolj, spet drugič skoraj nič.
Naj bo morje vedno viharno.

@nekdo, ki mu ni vseeno – Hvala!
Tudi Arsen Dedić je pesnik.
Če natanko premislim, ni nič narobe, če na nič ne mislimo, če karkoli počnemo, magari prepevamo in le toliko, dokler nam v kratkočasju ne mine življenje. ;)))
[youtube]AfmOfvlKB50[/youtube]
Arsen Dedić: Pjevam da mi prođe vrijeme (A. Dedić – S. Kalogjera – A. Dedić, 1967)
[list][list][list][list][list][list]
Ja pjevam da mi prođe vrijeme,
Aha, i ni na šta ne mislim,
Ja pjevam tek da nešto radim,
Aha, da ispunim dan.
Ja pjevam tek da mi prođe vrijeme,
Aha, i da zaradim nešto,
Jer ja znam da svak na kraju svoje pjesme,
Aha, je ostao sam.
Činili su to i prije mene,
Aha, još bolje moj stari,
I nikada ništa nije mijenjalo stvari,
Aha, pa neću ni ja.
I zato su mi smiješni Donovan, Dylan, Antoine i drugi,
Aha, angažirani pjevači,
Jer ja znam da nikome ništa ne znači,
Aha, taj nemirni glas.
Rješavali su uvijek drugi iz važnijih zvanja,
A mi smo, čini mi se, bili tek bilješka tog stanja.
I zato ja pjevam eto tek toliko za sebe da mi tu pored vas nekako prođe vrijeme,
Aha, ja neću da se miješam,
Ja ne spominjem rat niti ljude,
Aha, da ne ispadnem smiješan.
I zato ja pjevam eto tek toliko za sebe da mi tu pored vas nekako prođe vrijeme,
Aha, dokon kao zvuk vode,
Ionako sve što ja zadržati želim,
Aha, mimo mene ode.
[img]http://www.studio-remix.com/blog/dedic_arsen_50113.jpg[/img]
[/list][/list][/list][/list][/list][/list]
[hr]
Ta pesem ima nalepko naftalina[/url] in sodi med adults-only!,
ker gostuje v Muzeju punoljetnih pjesama. ;)))

[list][list][list][list][list]
Janez Menart
Polnoletnost
Bile so svetle sanje in prešle,
zdaj je življenje takšno, kakor je.
Pravice ni in je nikdàr ne bo,
velike ribe zmerom majhne žro.
Svobode ni – svoboden je le duh,
a duh je v mesu, ki presnavlja kruh.
Resnica je – a v vseh stvareh tičí
takó globoko, da se v njih zgubi.
In od vseh vélikih preroških sanj
ostaja le dvoboj: več ali manj.
A bojna gesla so le koščki vab
v pasteh zanesenjakov in barab.
In vse, kar svetla misel zida v čas,
razdira in raznaša volčji jaz.
In od pravic, ki čas jim je odprt,
svobodna in resnična je le smrt.
Takó ostaja v gréznici idej
le strah pred smrtjo in nagon: naprej!
Bile so svetle sanje in prešle,
še misel nanje vse bolj rédko žge.
[hr]
[img]http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Cichorium_intybus-alvesgaspar1.jpg/120px-Cichorium_intybus-alvesgaspar1.jpg[/img]
[sub]Navadni potrošnik ali cikorija
(Cichorium intybus L.)[/sub]
[/list][/list][/list][/list][/list]
.

Vse si želim
Neža Maurer
Sreča si, moje veselje,
moje hrepenenje.
Naj te objamem trdno,
naj čutim, kako imam v naročju
vse, kar želim.
Vse, kar želim?
Otroka želim.
Tvojega otroka. Najinega otroka.
In objel si me in ljubil si me
in rodil se je tvoj otrok –
najin otrok.
Držim ga rahlo objetega,
niham z njim sem in tja
in čutim, da imam v naročju
vse, kar želim.
Vse, kar želim?
Tebe želim, ljubi moj,
najina potepanja,
plese na vaških veselicah,
pogovore v mraku,
najino brezskrbno ljubezen,
večere objemov in poljubov,
ko čutim, da si moja sreča,
moje veselje , hrepenenje –
vse, kar želim.
Vse, kar želim?
Niham od tebe k otroku –
ob brezskrbnosti k skrbi,
od otroškosti k zrelosti,
od želje k odrekanju ,
od sreče k sreči –
kot vrba od vode k nebu
in spet k vodi.
Kaj si želim?
V vodi blesti zvečer sijajen,
zlat mesec.
Po prstih grem k njemu, ga pobožam;
neslišno se razdeli v množico drobnih,
sijajnih mesecev.
Trznem kvišku, drhtim od želje,
da bi bil v vodi spet en sam velik,
zlat mesec
in jaz na bregu brezskrbna deklica.
In že je v mirni vodi en sam velik, zlat mesec –
jaz pa sežem z roko do gladine ,
jo pobožam in razburkam.
Vse si želim.

@Bibita_Melita — hvala.
[center]
Dan molka v spomin in spoštovanje je minil.
Če bi imel možnost izbirati, upam, da bi si verjetno izbral takšno slovo
– z glasbo, pesmijo, zabavo in širokim nasmehom.
Branko Jovanovič Vunjak – Brendi
(*28.04.1962 – †18.06.2011)
Kaj bi klovni brez veselja!
[/center]

[center]Quem di diligunt adolescens moritur. [Kogar ljubijo bogovi, umre mlad.]
[img]http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/7/75/Kette.jpg/200px-Kette.jpg[/img]
Še eden, ki so ga ljubili bogovi – Dragotin Kette (1876–1899),
(pre)mlad 23 let, v »moderni« Cukrarni.[/center]
[list][list][list][list][list]
Dragotin Kette (Poezije, 1907)
Pijanec
Daj mi, daj vinca,
lepa točajka!
Radi mezinca
ni ti mogoče?
Naj ga da majka,
Spi že … Pa oče …
Tudi … Pa sinčka
skliči po vinčka!
Glej, kak se peni
kapljica zlata,
glej, kak mi vreje
kapljica živa,
kak se mi smeje
in nagajiva
pripoveduje
čarobne bajke
od kučamajke
in o princesi
dežele tuje …
Še, še prinesi
vinca iz hrama,
da ne bom jezen,
sicer ljubezen
hodi med nama,
pa čašo primi,
malo napij mi,
k meni prisedi
in me ne gledi
kakor hudiček! …
Še en poliček,
ljubica moja,
hôja, di, hôja!
Vidiš jo, vidiš,
od kod pa prideš,
ljubica mila,
jaz pa sem mislil,
da si ti name
že pozabila,
da te, sem mislil,
drugi objame,
hôja, di, hôja,
ljubica moja!
Ná mi tu kito,
ná za spominek!
Vanjo so rože
tri mi povite:
Prva je roža
lep rožmarinek,
vedno zelen je;
naju zvestoba
bo vse življenje
trdna do groba.
Druga je roža
roža-gartroža,
lepa in rdeča,
najina srca,
vedno goreča.
Tretja cvetica
raste sred vrtca, lilija bela,
najina srca
vedno vesela …
Hôja, di, hôja,
ljubica moja,
še ti bom rekel:
ljubica, zbogom!
Že je pritekel
dan beli, jasni …
Oj, tam za logom
lunica vgasni! …
Oj tam za logom
zvezdice krasne …
Druga za drugo
skrije se, vgasne …
Hôja, di, hôja,
ljubica moja …
Kaj si storila,
da si ti mene
zdaj zapustila,
da si med žene
mlade stopila?
Več ne bom nosil
drobnih resedic,
v krasnih večerih
več ne bom prosil
sladkih besedic
pri tvojih dverih,
okencu tvojem …
Nič več na vasi
radostnim glasom
revci ne pojem …
To si ti, draga
moja, storila …
Hôja, di, hôja,
ljubica moja!
Aj, jaz pa pojdem
v belo gostilno,
aj, jaz pa pojdem,
da te pozabim,
da se tam silno,
silno napijem,
dnarce porabim,
vinca navžijem!
Bodi, točajka,
tako prijazna,
daj mi še vinca,
čaša je prazna …
Kaj boš, točajka,
radi mezinca
mene jezila …
Meni je sila!
Daj mi … vrag vzemi
tebe in uro,
kaj bom šel s kuro
spat? … Ti se vari,
da ne zavre mi
krvca po žilah …
Oj, oj nikar! …
Pusti me, majka,
pusti, točajka,
očka, saj grem, grem,
sinek, saj grem, grem!
Hlapec in dekla
skupaj pritekla,
o saj že grem, grem! …
Oj, oj, že zunaj,
oj, oj, na cesti,
ti pri moj Dunaj,
luni kar dve sta
gori v oblakih,
da nikdar takih:
ena zelena,
ena rdeča,
ena se smeje
kakor nobena:
lica široka:
usta še večja,
druga se joka
kakor nikoli,
solze debele
kapajo doli …
Hôja, di, hôja,
ljubica moja! …
[/list][/list][/list][/list][/list]
[hr]
Na pamet, žal, cele pesmi več ne znam.
Lahko pa večkrat začnem od začetka, če mi bo le kdo še prinašal vina.

Zgodnje poletje, konec šolskega pouka, počitnice, dopusti, … in
[youtube]i9SfIJY7K9g[/youtube]
verzi: Ana Bešenić | skladatelj: Zvonko Špišić | Krapinski festival 1969
[list][list][list]
Zvonko Špišić: Suza sa zagorske brege
V jutro dišeče gda bregi su spali a mesec još zajti ni štel.
Potiho sem otprl rasklimanu lesu i pinklec na pleča sem del.
Stara je mati išla za menom, nemo vu zemlu gledeč.
Ni mogla znati kaj zbirem vu duši
I zakaj od včera nis rekel ni reč.
Preveč smo toga povedat si šteli
A se smo pozabili več.
Gda smo vre prešli kraj najzadnje hiže vu suzah najemput sem bil.
Kaj ne bi to vidla stara mi mati z rukami lice sem skril.
Sud oko mene su dišale rože i bil je rascveteni maj.
A ja nis ni jemput pogledal za sobom,
Od tuge nis mogel pozdraviti kraj,
Samo sem bregima dragim obečal
Da vrnul se bum nazaj.
Samo sem bregima dragim obečal
Da vrnul se bum nazaj.
[/list][/list][/list]
[hr]
Ni bil maj, bilo je 24. junija ali rožnika, pred leti v dopoldanskem času.
Vrnil sem se, tako kot sem obljubil …
.

Četrtek, 1. julija 2011 je zame pomemben datum in dan.
Nai je mdr. tudi panova piščal. Eden najboljših in najbolj znanih mojstrov na tem inštrumentu je glasbenik romunskega rodu Gheorghe Zamfir. Kondorjev let (El condor pasa) inštrumentalno skladbo je napisal Perujski skladatelj Daniel Alomía Roblesleta (1871–1942) leta 1913, skoraj pred stotimi leti. Skladbo so izvajali mnogi znani in neznani glasbeniki. Gotovo pa je, da vsaj meni predstavlja nekaj, kar je svobodno in neomejeno, podobno letu in (počasni) domišljiji, ki me lahko zanese v neslutene višave.
[youtube]7OVcojIXnMA[/youtube]

Around The Corner
By Charles Henson Towne
Around the corner I have a friend,
In this great city that has no end,
Yet the days go by and weeks rush on,
And before I know it, a year is gone.
And I never see my old friends face,
For life is a swift and terrible race,
He knows I like him just as well,
As in the days when I rang his bell.
And he rang mine if, we were younger then,
And now we are busy, tired men.
Tired of playing a foolish game,
Tired of trying to make a name.
“Tommorow” I say “I will call on Jim”
“Just to show that I’m thinking of him.”
But tommorow comes and tommorow goes,
And distance between us grows and grows.
Around the corner!- yet miles away,
“Here’s a telegram sir”
“Jim died today.”
And thats what we get and deserve in the end.
Around the corner, a vanished friend.
Forum je zaprt za komentiranje.