Slow Motion

žal ne vem za avtorja. Spomnim se pa tole iz enega žura, ko se je tip ogrnil v prt in vsi smo morali za njim ponavljati zadnjo besedo v vrstici. Cela vsebina je polna paradoksov in to me je
pri vsem skupaj najbolj pritegnilo, da sem si zapomnila vsaj delček. Mislim pa, da je to začetek.

lp:)

hallo,
žal nimam podatka od kje to izvira.

@ena normalna

S to tvojo prisego/molitvijo se še nisem srečal v svojem življenju (do včeraj, : ).
Sicer bom počasi in ogrnjen z belo rjuho poskusil še pogledati; morda je kje kaj zapisano.

Tovrstnih zabavnih, duhovitih, žgečkljivih, kosmatih … in kar je še tovrstnih umotvorin je kar nekaj. Veliko jih je živelo le v ustnem izročilu, mnoge niso bile zapisane oz. objavljene.

Za Slavka Osterca in njegovo omizje je znano, da so pisali tovrstne zabavne verze. Nekateri so celo ponarodeli. Sam sem se (nekoč) zanimal za Prešernove »kosmate« pesmi. Govorilo se je, da je tudi on kaj takega okroglega priložnostno pisal. Razen zbadljivk, žal ne vem za nič, kar bi bilo avtentično njegovega, so pa neketeri tovrstni umotvori oponašali njegov prepoznatljiv slog.

Za ljudske, precej kosmate, je izhodišče:
Marjan Dolgan in Miran Hladnik [vstop na lastno odgovornost!] http://lit.ijs.si/fuk.html

Obstajajo tudi »straniščni« zapisi tako poezije kot iskrih misli.

Janez Menartje je ogorčenost, ker so uradnih priznanj bili deležni mnogi poezije nevredni izdelki,
izkoristil kot »inspiracijo« za mojstrovino.

[hr]

Antisong
v stilu straniščne poezije

(Janez Menart)

Anti so bili Slovani,
vrag jih vzel je svoje dni.
Skupaj z gnilimi možgani
zdaj so spet med nas prišli.

Če prezremo antilopo,
antimon in antifriz,
so zasrali vso Evropo
in Ljubljano in Pariz.

Zdaj so »anti« splošna moda,
ki brez mod straši povsod;
štab jim nočna je posoda,
a vsebina, kar je not.

Anti-drama je predstava,
kjer nam kdo pokaže rit,
zraven punco ošlatava,
s penisom pa vrta zid.

Anti-film norce brije
pa dobi cel kup nagrad,
ker ob njem žirijo zvije,
da potem gre laže srat.

Anti-pesem je potiskan
(malo trd) klozet papir.
Anti-glasbo rit nam piska,
če zdravnik nam da klistir.

Anti-kip je, kar razstaviš:
čevelj, guma, drek, mravljinc.
Anti-sliko pa napraviš,
če v okviru kažeš klinc.

Anti-kritik je pretkanec,
ki iz smrklja dela med,
ki sam ve, da je posranec,
pravi pa, da je estet.

Anti-avtor je zvrst bebca,
anti-avion je ptič,
anti-Pepe — to je Pepca,
anti-panti ni pa nič.

@Bibita_Melita
»danes sem skoraj cel dan na slow motion. delam počasi, mislim počasi, govorim počasi … zdaj pa grem še počasi spat :)«

in sledi
… počasno spanje, počasne sanje, počasno prebujanje, počasno ustajanje, počasno pitje kavice, … Koliko je prijetnega in lepote v počasnem?

[center]In še nekaj za prijetno branje in počasno vrnitev v spomine –
»kopel za dušo«, je zapisano v enem od komentarjev.
Sreča v nesreči
http://www.genspot.com/blog-19488/sreca-v-nesreci.aspx%5B/center%5D

hvala za nasvet, kar se kosmatih tiče, kakšna se najde tudi na moji polici. Čeprav imam rajši take, ki se ne tičejo seksa in alkohola, ker so že malo obrabljene.

tale slow motin počasi prehaja v neznosno lahkost bivanja, ki te lahko na krilih domišljije odnese še malo dlje kot so sanje…saj veste: domišljija se prične tam kjer se konča konec…

@ena normalna

Opozorilo je bilo jasno. Dobro, prevzamem svojo krivdo in se kesam se za neprimerne besede.
Evo, od zdaj se bom počasi začel držati spodnjih načel.

[hr]
Janez Menart

Deset človeških zapovedi

(Travestija po Mojzesu in A. H. Cloughu)



1.
Veruj le v tistega boga,
ki v banki svoj oltar ima.
 
2.
Ne kolni! Psovk domačih ni,
a tujih jezik ne trpi.
 
3.
Počivaj kolikor se dá,
saj kdor manj dela, več velja.
 
4.
Spoštuj rodbinske in druge zveze,
ker le po njih se kam prileze.
 
5.
Ne ubijaj, ker boš slabe volje,
da drugi znajo mnogo bolje.
 
6.
Ne nečistuj! Ko ženska vstane,
uredí si krilo in možgane.
 
7.
Ne kradi! Saj kar vkup boš spravil,
ti bo že kdo spet podržavil.
 
8.
Ne laži! Svet je sit reklame
in še resnic več ne verjame.
 
9.
Ne želi bližnjega žené –
kaj drugim lajšal bi gorje!
 
10.
Ne misli, da kaj zamudiš,
če kdaj kak paragraf prespiš.
 
[hr]

Kar zadeva slow motion, ne vem za druge, to je moj odnos do sebe in do okolice. Kolikor je zraven vključena neznosna lahkotnost bivanja, toliko bolje. O sanjah? Ne, že dolgo ne sanjam, domišljiji pa puščam prosto pot. In zdaj, ko sem na tem, da se »konča konec«, se zavedam, da je življenje le kompromis med rojstvom in smrtjo. Za kompromise itak velja, da …

[center]❦

Khalil Gibran: Prerok

[O času]

»Vendar brezčasno v vas se zaveda brezčasnosti življenja in ve,
da je danes samo spomin na včeraj in da je jutri le sen današnjega dne.«

❦[/center]

Nekoč je bila skupina žab, …

… ki so organizirale tekmovanje.

Njihov cilj je bil: doseči vrh visokega stolpa.

Zbralo se je že veliko gledalcev,

da bi si ogledali to tekmo in navijali …

Tekma se je začela.

Če smo iskreni:

od gledalcev nihče ni verjel, da je možno, da bi žabe lahko priplezale do vrha stolpa.

Vse, kar se je slišalo, je bilo:

“Oh, kako naporno!!!

NIKOLI jim ne bo uspelo!”

ali

Tega res ne bodo zmogle. Stolp je previsok!”

Žabe so začele obupavati …

… Razen nekaterih, katere so energično plezale naprej…

Ljudje so še naprej vzklikali:

“To je prenaporno!!! Tega nihče ne zmore!”

Vedno več žabam so popustile moči in so odnehale …

… Ampak dve žabi sta plezali dalje …

Enostavno nista želeli odnehati!

Na koncu so omagale vse, razen te ene žabe, ki je z velikim naporom edina dosegla vrh!

Ostale žabe so seveda želele vedeti, kako ji je uspelo!

Ena od njih je šla na stolp, da bi jo vprašala, kaj je naredila.

Izkazalo se je…

Zmagovalka je bila GLUHA !!!

In nauk te zgodbe:

Nikoli ne poslušaj ljudi, ki vedno vidijo le črno in pesimistično…

…kajti ukradli ti bodo najlepše želje in upanja, ki jih nosiš v svojem srcu!

Nikoli ne pozabi moči besed, kajti vse, kar slišiš in bereš,

vpliva NATE in na TVOJE ravnanje!

Zato: Bodi VEDNO…

NARAVNAN POZITIVNO !

In predvsem:

Naredi se GLUHEGA, če ti kdo reče, da ne boš mogel uresničiti svojih sanj

in čisto počasi, počasi pojdi svojim sanjam naproti :)))

MyD

Tile tvoji teksti me spominjajo na Dantejevo Božansko komedijo. Leta dragi moj D so stanje duha in ne kosti. In vsako obdobje ima svoje čare. Če greš proti klimaktoriju, prosim pazi, da si ne sezidaš krematorija :). Prosim preberi si v Preroku še, o mislim, da letih oz. izkušnjah ali nekaj podobnega. Žal knjige nimam pri sebi, da bi ga lahko citirala, na pamet ga pa ne znam. Žal nikomur ni prizanešeno, v trenutku ko se odločimo za rojstvo smo se odločili tudi za smrt…in, če bomo kaj odnesli s sabo bodo to spomini, ki so nam nehote izvabili nasmeh na ustnice. Knjige so super, vendar so v njih spomini in izkušnje drugih, mi pa smo tu zato, da napišemo vsak svojo knjigo in marsikatera ne bo nikoli izdana v tiskani obliki.

[center]Mat’r, se boš postav’la – al’ ne! In če – kdaj?[/center]

Oh, se prijazno opravičujem zaradi svojih nekoliko »nerodnih« besed [misliš, da ti bodo verjeli?]. Saj razumete, a ne [i]še dobro, da te niso videli, ko si grizel rob mize[/i]? Prosim, prosim … Nagaja mi, namreč [i]moj nasmešek[/i], internetna povezava [butel, a se ne boš nikoli naučil?].

Drži, res ne bi smel reševati problemov na silo. Prav imate, treba je vzeti – večje kladivo [i]kako se tega nisi spomn’u, saj ‘maš macolo[/i]! No, ja, res sem nevednež [i]kdor prizna, se mu pol odpusti[/i], pa ne po svoji krivdi [i]vsak izgovor prav pride[/i]. Saj vem, saj vem, ko nič več ne pomaga, je treba prebrati tudi navodila za uporabo [i]in odkrivati toplo vodo[/i]. Človek, prav’jo [pazi na pravilno izgovorjavo!] nekateri, se uči celo življenje …

Evo me, spet sem z vami. Prosim – nadaljujmo …

Prav, lep pozdrav vsem! In, dobrodošli! …

Oh, samo še majhna prošnja za vse navzoče in tiste, ki morda še pridejo. Res smo na Divjem zahodu (po domače: Wild West) in v krasnem [i]zakotnem[/i] saloonu. Vse je dovoljeno in nič ni prepovedano. Le, prosim, preberite si napis [koliko jih sploh bere?]:
[center]

Ne streljajte na pianista!

[/center]
Hvala za prijaznost!

Če se le da, upoštevajte to priporočilo [i]dopovej to komu[/i]! Če se morebiti zmotite – nič hudega, bomo že kje staknili novega pianasta [od kod ti denar, še za prejšnjega je treba plačati pogreb?], da bo prebiral [i]tolkel[/i] po klaviaturi.

Ergo, če je zabava, naj bo še glasba zraven …

[center]Saloon je odprt![/center]
[center]
•
•
•
[/center]

Še malce zabavnega branja.

[hr]
Janez Menart

Post festum

Potem prišla je bela smrt
in rekla je bav-bav!
Še šc! sem slišal – in že krt
mi grob je porahljal.

A duša je kot slab sonet
odšepala s sveta,
zdrdrala v jambu »svet, svet, svet!«
in padla pred boga.

No, Janezek, – je vzdihnil bog –
zdaj, ko je konec rim,
ko sklenil si življenjski krog,
kaj s tabo naj storim?

Res sem vseveden, glej, pa spet
sprašujem se zaman:
te naj na desno dam sedet,
ali na levo stran?

Kako si rekel, o moj bog?
– zjecljal sem (v duh) ves bled –
kaj zdaj še ti bi rad v kak blok
me stlačil, kot prej svet?

Priklical si me med ljudi
na tisti prah sred zvezd,
kjer vsak naj dela, govori,
kot mu veleva vest.

In jaz za to sem vnel se ves,
a hladen bil je tuš:
za desne bil sem levi pes,
za leve desna uš.

Zato še zdaj me strese srh,
ko praviš o »straneh«;
ne maram teh ne onih mrh
in nočem, nočem v ceh!

Vsaj tu mi pusti svoj obraz,
o moj odrešenik,
vsaj tukaj naj bom jaz res jaz,
ne vrag in ne svetnik.

Daj me kam vmes, v območje vic,
ki že doma sem v njih,
ne maram dlak, ne perutnic,
želim si le svoj stih.

Z njim ti bom čast in slavo pel
takó kot vem in znam
in, da Te Deum bo vesel,
vmes kakšen epigram.

Žal, Janezek, – je rekel bog –
takó ta stvar ne gré;
nebo in svet sta isti krog
in možnosti sta dve.

Tu kakor tam ni treh izbir,
izbiraj, kaj želiš:
ne moreš biti netopir –
povej: ptič ali miš?

Lahko je tebi, bog: glej, ti
si zlit iz treh oseb
in ker imaš obraze tri,
na vse strani si lep.

Prah z Bogom kregat se ne sme!
– je treščil grom besed –
če ti moj raj v račun ne gré,
pa pojdi spet na svet.

Počni, kar češ, – je še zmrmral –
želim se le miru.
Jaz pa sem švrc! iz groba vstal
in zdaj sem zopet tu;

in rimam: svet ni črn ne bel,
ne žegnan, ne preklet
in niti desen niti lev –
ta svet je pač ta svet.

[hr]

Janez Menart: ALEGORIJA

V roki svinčnik, list pred mano.
Luna, zvezde, mrak in mir.
In neslišno, kakor misli,
leze muha čez papir …

Leze, leze čez vrstice,
leno leze preko njih;
kruha išče – kaj jo briga
iz srca napisan stih!

MyD, poigravanje z besedami ostane le del virtuale, če misli ne pretvoriš v realnost. Če to ni cilj, naj bo vsaj pot zabavna …

Sonet:

Skoz življenje temno žalovanje
mi berz vzdihov tožba drhti.
Posvečujejo ga cvetne sanje
mojih neizmerno tihih dni.

Često pa mi veliko Vprašanje
križa pot. A skrčim se in germ
kot ob jezeru, ki mu valovja
meriti ne upam in ne smem.

Bolečina pade vame, mračna
kakor hlad brezmesečne noči,
ki jo – včasih – presvetlijo zvezde:

Moje roke tipajo k ljubbezni,
rad glasove molil bi drugačne,
ki jih v mojih vročih usnih ni…

Franz Kappus
Pisma mlademu pesniku; R.A.Rilke

Ko smo že pri Menartu!
ODA

Ko prišla v park si mojega življenja,
je skozenj že jesenski veter vel,
vsa rakasta venela so zelenja
in po gredicah rasel je plevel.

Prišla si ti, prišla kot pomlad,
vsa polna sonca, rose in topline,
in že usihajoče korenine
so potešile žejo si in glad.

In v mavricah je zažarelo drevje
in sonce je ozelenelo v klicah
in v iskrah rose blisnil smeh zvezdá

in po ljubezni vzdihnilo vejevje
in na žareče pisanih gredicah
je spet vzcvetel rdeči cvet srca.

J. Menart
In še malo Fritz-a
Rad
Napravim ti ogrlico iz rad.
Rad je droben seznam
stvari, ki se rimajo na mlad.
Recimo, če rečem: rad te imam.

Rad je tvoje malo uho,
rad so tvoji lasje,
rad so oblaki, ki hite
za svojo bolestjo čez nebo,

rad so takti male melodije,
ki se od nekod prikrade nočjo
pa mehkoba,ki leže na srce,
kadar se človek od vsega hudega napije,

rad je zdrsana Mondšajnsonata,
rad je bučanje gozda, visoka trava,
rad odpadla pozlata
z resnobne besede očetnjava…..

Na nitko ti nanizam te stvari,
brez vrst in pravega reda,
kar tak, da ti z vratu zažari
moja rad beseda.

Ervin Fritz

Hvala vsem za darila. Zbirka se (počasi) polni.

Morda nekaj pojasnil, kako sem se sploh znašel tu. Iskal sem neke verze in jih odkril na straneh portala M.O.N. Ob tem sem na desni strani zagledal nekaj najbolj branih tem. Kliknil sem na eno od ponujenih, jo prebral in pokukal še malce okrog. V nekem trenutku sem začutil potrebo, da tudi sam kaj napišem in napisal sem.

Ta tema je nastala čisto po naključju. Z @ena normalna sva si nazdravila za silvestrovo in da ne bi »zlorabila« prijaznosti gostitelja, sva se dogovorila, da s prijetnim kramljanjem nadaljujeva v sosednjem salonu. Salon sem odprl na tem forumu. Ko je salon bil odprt, so vanj začeli prihajati obiskovalci, radovedneži, … [@ena normalna je malce zamudila].

Ko sem premišljeval, kako naj poimenujem temo sem imel nekaj idej. Sprva sem se najbolj in brezciljno [hvala @some.one] poigraval z besedo »kozerija« (fr. causerie – pogovor, kramljanje, pripovedovanje; predavanje ali zapis bolj zabavnega kot strogo znanstvenega značaja). A sem se malce ustrašil, da ne bi prišlo do zmede s kozlarijo ali kozjerejo. Zato sem se, po (počasnem : ) premisleku, odločil za ime Slow Motion in malce provokativnen izrek v prvem postu: Tudi tako se da živeti.

Kar zadeva slow motion (skrajšano tudi slowmo), sam izraz izhaja iz filmskega sveta in ga večinoma razumemo kot (u)počasn(jen)o gibanje. Da bi to dosegli je potrebno več in ne manj. Če mi ne verjamete, lahko še dodatno pojasnim tehnične vidike.

[hr]

Še nekaj besed o meni:

[center]
Sam s seboj sem zadovoljen!
Živim umirjeno, brez nekih velikih oscilacij.
Zadeve sprejemam takšne kakršne so.
Ne gledam nazaj in ne naprej.
Živim sedanji trenutek.

Lahko bi bilo tudi slabše.
Ne pritožujem se!
[/center]

[hr]

[center]In kot sem že v prejšnjem postu dejal –
čas je za glasbo![/center]

Evo tudi tu se čisto malo poigravam z nekaterimi zadevami. Nekoč sem »staknil« neko mp3 datoteko The Lark – Sándor Lakatos [izg. Šandor Lakatoš]. Poslušal sem – užival sem. Ni mi dalo miru, pa sem začel malo brskati in iskati podatke. Začel sem s tem, da gre najbrž za kakšno madžarsko skladbo, ker je Sándor Lakatos vendarle zvenelo madžarsko. Seveda, Sándor Lakatos je veliki madžarski glasbenik in ima svoj Gypsy Band. Za podatke o skladbii sem porabil nekoliko več časa. Končno sem ugotovil, da gre za romunsko skladbo. Nato sem ugotovil, da gre za komponirano skladbo [skladatelj: Angheluş Dinicu] z elementi romunske ljudske glasbe. Temu je sledila ugotovitev, da je med mnogimi izvajalci tudi romunski skladatelj in violinist Grigoraş Dinicu, ki je napisal Hora Staccato, ki jo imenitno izvaja Jascha Heifetz … Skratka, vsepovsod se odpirajo neke nove možnosti in izzivi …

Ciocârlia [Škrjanček]
skladatelj: Angheluş Dinicu (Romunija)
prvo predvajanje: 1889 (ob otvoritvi Eifflovega stolpa v Parizu)

http://www.youtube.com/watch?v=g5MQDy-I5XE&playnext=1&list=PLCBF626C64F22A371&index=90 Ciocârlia – Baldi Olier – (virtuozna kitarska izvedba)

http://www.youtube.com/watch?v=w58vfYWQsjg&feature=related Ciocârlia – George Enescu
http://www.youtube.com/watch?v=-WJ7EB2wYvw&feature=related Ciocârlia – Grigoraş Dinicu

http://www.youtube.com/watch?v=EHR1eZ23qCw&feature=related Hora Staccato – Grigoraş Dinicu
http://www.youtube.com/watch?v=Mag2mc5Vva0&feature=related Hora Staccato – Jascha Heifetz

Katere verze?

@verzi

Ahoj! Ne vem, kaj si pričakoval, da bom odgovoril? Morda te bo odgovor razočaral. Malo
sem brskal, če gre le za novodobno »Pesem starega Kranjca« z umetno patino in ali se
morda nemara kje le ne skriva kakšen zaprašeno porumeneli original. Tako sem počasi
zašel tudi na forum M.O.N. >Knjižni molji. Zaenkrat in še vedno zadeva ostaja odprta.

Še to – posamezna kitica je vsakokrat duhovito ilustrirana, ker gre za strip.
Zdi se mi, da je bil leta 1997 ponatis, samo v manjšem formatu.

[hr]

Kostja Gatnik: Magna Purga – Danes in nikdar več. (Ljubljana • 1977)
[brez paginacije – celostranski strip na str. 6]

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋
(narodna) Pesem starega Kranjca

Slovanska pesmarica v Ljubljani • 1910
Produkcija: Magna Purga

Kaj doživel sem na sveti?
Bog se usmil’, kaj se godi!
Vsak po svoje če živeti
in norosti kraja ni.

Če zmešnjavo oblek pogledam,
skoraj Kranjcev ne poznam:
vsi podobni so sosedam,
bit’ Slovenci jih je sram.

Pri teh spakih je vganj’vati:
biba leze, biba ni –
so Slovenci imen’vati,
če polž kozel je z rogmi.

Vsak čez hude čase toži,
da nikjer ni d’narja vzet’;
ta si slep sam težo množi,
potlej zlahka če živet’.

Mladi star’ga več ne sluša.
Stari mlad’ga še spoštuj!
Moj bog, kaj še človek skuša,
svet pa je čedalje huj.

»Stara šema tiho bodi,
drži jezik za zobmi,
al’ pa te jemal bo zlodi.«
Tak’ mladina govori.

Ženske naše več ne znajo
tihe, sramežljive bit’.
Vse z jezikom obravnavajo,
zlod’ja znajo z njim krotit’.

Silno, silno vera peša,
v pregrehah vse tiči,
čudno se nam štrena meša,
voz nam le pod pot leti.

O ko b’ rajnci oživeli
vid’li, kaj je zdaj na svet!
Za glavo bi se prijeli,
naglo si želel umret’.

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋
Ta pesem je bila sestavljena
pred sedemdesitimi leti v čast
naših ljubih roditeljev, vzgojiteljev
in podobnih nadebudnežev.

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋
Kostja [podpis]

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋
Konec

[hr]

Če te zanimajo bolj »junaški« aspekti zaprašenih verzov, poglej simpatično študijo.

Miha Vrhovnik: Zbogom, moj domači kraj: Vojaštvo v slovenski ljudski pesmi (2009)
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/vrhovnik-miha.pdf

@MyD
[Hvala vsem za darila. Zbirka se (počasi) polni…Ta tema je nastala čisto po naključju. Z @ena normalna sva si nazdravila za silvestrovo in da ne bi »zlorabila« prijaznosti gostitelja, sva se dogovorila, da s prijetnim kramljanjem nadaljujeva v sosednjem salonu. Salon sem odprl na tem forumu. Ko je salon bil odprt, so vanj začeli prihajati obiskovalci, radovedneži, … [@ena normalna je malce zamudila].

Kar na net se priklopim, da pogledam kam po svetu se odpravim in tako glejga zlomka na med.over.net pristanem. Ker prvič vidim in zaznam tukaj so drugačna pota. In možgani moji, takoj: Kaj za vraga tu se dogaja!?, mal pogledam in počakam in še večji zlomek en čist noramlen piše SMOLA. Pa pogledam in preberem, men se sploh ne zdi napačen in malo mu napišem. Pa se javi eden, ki napiše verze. OPA! Kaj pa se s tem dogaja? In namesto, da iščem potovanje se zalotim, da mu z novim letom s čin, čin nazdravim. In tako me vrli poet v Salon na klepet povabi in, ker smo v demokraciji, se jih povabi še nekaj zraven. Ker pa raje se po luftu gibljem kot po netu šarim, zamudila čas sem pravi. In zdaj mi ne oprosti in me krtizira, kot predolgo poročen mož, sem v veliki dilemi al ga pred zid postavim al na vse skup pozabim.

@ena normalna

Skoraj ne morem verjeti, da si tako skromna, da si tako reagirala na mojo pohvalo in kompliment. »Malce zamuditi« je lastnost vsake prave dame. Ta zamuda ji je takorekoč položena v zibelko. Tudi, če je v pumpar’cah in gojzerjih prišla s sprehoda, dama vselej ostane dama in zamudi. Ne bo se drenjala z ostalimi, počaka pravi trenutek, ko so ostali že notri in z lahnim korakom vstopi. Seveda je takoj središču pozornosti, vsi jo pozdravljajo.

Če pa ta iskrena razlaga zate ni sprejemljiva, sem tekel na >Čustveno inteligenco, pa so mi rekli, da to nima zveze ne z mojo inteligenco in ne čustvi in naj stopim po >Ljubezenske nasvete. Šele tam so me nadrli in pregovarjali (in med sabo so se kregali). Dejali so mi, da v meni sploh ni ljubezni, da sem egoističen, (vse sem bil le človek ne), da pa mi dajo nasvet, da naj ti pustim oditi. Neki Mladi levi so svetovali, da naj ti rečem Poljubi me in pojdi. Sem si mislil, kaj pa tisti pregovor, ki pravi, »da ga ni starega leva, ki ne bi bil mladi osel« Saj tudi Mladi levi niso več mladi. Nato so neki The Manhettens rekli, da če že – potem to mora zveneti svetovljansko Kiss And Say Goodbye. Pa prav’jo Peter Lovšin in Vitezi vsi okrog obložene mize: »Pust’ ti to vse, a niso pr’ njih ‘mel’ težave z nekimi frčoplani …!? ‘mamo pravi nasvet. Ti jo pros’, se bo pa že še ona odloč’la kako in kaj. Ta pesem je imela izviren naslov »ena normalna«, pa smo jo preimenoval v Julita[/url]. Naj posluša, evo še besedilo. Naj ga prebere in naj črta Julita ter vsakokrat vstav’ ena normalna. In to je to. Če te »fenta«, si si sam kriv.«

Zdaj je to besedilo tukaj:

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋
Peter Lovšin & Vitezi okrogle mize

Julita

Julita, Julita potrebujem te še,
Lahko mi pomagaš, če ostaneš mal tle.
Lahko mi razkriješ svoj čarovniški trik,
S katerim zvezala okrog glave s’ mi štrik.

Julita, Julita, prosim ostan’
Lahko pa tud mirno daš me na stran.
Lahko mi razkriješ svoj čarovniški trik,
Lahko pa do konca zategneš mi štrik.

Med koncem in ničem ne da se več ž’vet,
Ko zmanjka ljubezni je boljše umret.
V peklu je vroče, v nebesih svetlo,
Tud v vicah ni zmerej tko blazn’ slabo.
Julita, Julita potrebujem te še …

Ko moj duh se bo vrnil na Zemljo nazaj
Spet te bom peljal v kantino na čaj.
Poslušala ‘va muz’ko španskih kitar,
In sanjarila o tem da sva najlepši par.
Julita, Julita, prosim ostan’ …

Ko moj duh se bo vrnil na Zemljo nazaj …
Julita, Julita

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋
Evo, zdaj kot polit cucek, maham z repkom in čakam, kaj me bo »trofilo« …

Glej, jutri, navsezgodaj, s prvo zoro
bom vstal in šel. Ti čakaš name, vem.
Šel bom skozi gozd, čez plan, šel bom čez goro,
brez tebe več ne morem in ne smem.

Poln misli nate šel bom kot v omami
gluh, slep za vse, kar srečal bom gredoč;
sam, sklonjen, s preprijetimi roka’mi
bom šel, in dan bo zame kakor noč.

Slep bom za sonce, ki bo v gozd tonilo,
slep bom za daljnih jader beli mik;
in ko te najdem, ti bom v naročje
položil šopek vresja iz črnik.

V. Hugo; Jutri

op: v naročje je v originalu na gomilo

@ena normalna

Hold on, hold on
You really got to hold on
Take my hand, I’m standing right here
and just hold on.

Tom Waits: Hold On – Mule Variations (1999)

avdio ─ http://www.tomwaits.com/songs/#/songs/song/145/Hold_On/ + besedilo
video ─ http://www.youtube.com/watch?v=knII3S0MZtY

@flashgordon – hvala!

Včeraj je res deževalo, pa ne name

Tom Waits – Rains on me – Orphans: Brawlers, Bawlers and Bastards (2006) – Disc 1: Brawlers

besedilo ─ http://www.tomwaits.com/songs/?q=rains+on+me#/songs/song/277/Rains_On_Me/
video ─── http://www.youtube.com/watch?v=D0RTWVzmP1s&feature=related

….čakam……..
………………….
…………..čakam
……………….pa čakam……
…..čakam……

….čakam……..
………………….
…………..čakam
……………….pa čakam……
…..čakam……