Saj je izmišljena, ne manjka pa enakih zgodb v reali. Norih, nikoli zrelih bab koliko češ, na vsakem koraku.
[/quote]

A moški ste vsi zreli?

Hvala vsem za vasa mnenja.
Zgodba ni izmisljena, je moja. Na zalost. Kot sem ze napisala, moz se pogovarjati ne zeli, on pravi, da ga nic ne muci (pa ga velikokrat vprasam, verjemite). Ce clovek ne govori, jaz tezko vem kaj je narobe. So pa tudi ze drugi okoli nas ugotovili, da o cem drugem kot o sluzbi ne zna govoriti. O sluzbi bi pa razglabljal do onemoglosti. Jaz sem njegovo cisto nasprotje. Rada imam ljudi, rada spoznavam nove ljudi, rada sem v druzbi. On je po navadi doma, ker ne zeli z mano. Da bi sama kam šla? Ne vem kdaj nazadnje. On pravi da ali ni denarja, da dela, da ni varstva. Potem clovek obupa in gre sam. Zal.
Najbolj me moti ta zasvojenost s tehnologijo, ki je presla tudi na otroke, seveda. Jaz sem pa potem tista zloba, ki tega ne dovoli, in otroci prav navijajo, da grem od doma, da so sami z ocetom, ker on vse dovoli. Mene to tako boli. Sem mu to tudi povedala, njemu je to smesno. On v tem ne vidi tezave. Jaz pa jo. Ni pripravljen tega spremeniti, enkrat mi je zabrusil, da on tudi potrebuje malo miru. Ampak to je potem lahko tudi cel dan. Vsi otroci pred ekrani, on na telefonu. Niti komunicirajo ne med seboj.
Recimo se en primer. Ko zjutraj vstaneva in skuham kavo, jo spijema tako, da on sedi poleg mene in bulji v telefon. Kosilo je sam. S telefonom. Tako dalec smo prisli 🙁

Na sluzbeni zabavi letos je sedel za svojo mizo in igral igrice na telefonu, dokler ga niso sodelavci zvlekli proc.

To je normalen odziv na teženje. Pristop avtorice je napačen, ker ga obravnava kot otroka in ne kot odraslega, ki se sam odloča, kaj bo počel. Lepo prosim, jaz bi reagirala enako. Tako se ne rešuje skušnih težav, da sam poveš, kaj bi se tebi zdelo prav, in pričakuješ od drugega, da uboga. To vodi v zadirčnost, nenehne prepire, nerazumevanje. S tem se prepad poglablja, partner še bolj beži.

Ne vem v kakšnih pravljicah živite, da mislite, da je vedno tako, da sta oba za reševanje težav. Navadno ni nobeden za, ampak oba iščeta vzroke za težave v drugem. Edina rešitev je, da eden od njiju to poskuša preseči in se osredotoči na dobre plati, partnerja kdaj pohvali, z njim spet poišče stik prek drugih stvari, pa bo tudi tista velika težava postala manjša.

Avtorica bo naredila kot želi, ampak njen pristop in odnos, ki ga imata s partnerjem, vodi v še večji konflikt in ločitev. Pa še ta ne bo lepa in odnosi po tem še slabši, onadva pa imata navsezadnje še vedno skupne otroke, sta povezana za celo življenje ne glede na vse.
[/quote]

Tudi jaz tako milsim, zena samo tezi in tezi, ga vzgaja, zahteva, hoce po svoje in potem se da clovek na ignore, da lahko prezivi.
Ker doma nima nobene vrednosti, se moz posveca sluzbi in je to njegova edina interesna tocka,ker tam ocitno vsaj ima neko vrednost.

Kar zadeva cas z otrokom, vsak od starsev ga prezivlja na sebi svojstven nacin!
Ne mores od cloveka zahtevati nekaj, za kar ni!
Naj da o e otrokom kar lahko in kar zna, mama pa tisto kar ona lahko in zna!

Zanimivo da naj bi ženska bila tista, ki je odgovorna za vse kar se dogaja v vezi in da je reševanje veze zgolj na njej………….. tipček pa ne glede kaj dela je zgolj mogoče v depresiji, ga nekaj teži itd………….Človek v depresiji vstati ne more, kaj šele da bi 10 ur delal in stalno o službi govoril, visel večino časa na telefonu, internetu……. Tipu ni do partnerstva ne očetovstva, zato počne kar počne, ni tu nobene višje matematike no….

Glej, dovolj si že povedala o tem, kaj vse dela narobe, ampak tako ne boš prišla nikamor. Poskušaj razmisliti o tem, zakaj si v prvi vrsti sploh z njim. Kaj je tisto, kar te je pri njem nekoč navduševalo, kaj te očara? Obrni ploščo, poskuši se vživeti vanj in nehaj z obtoževanjem, če hočeš nazaj lep odnos.

Je rekla taka , ki nikoli ni bila v resni zvezi in ni sposobna za njo, niti za otroka, ne?

Hehehe, midva oba zjutraj na kavi buljiva vsak v svoj telefon, pa iz tega ne delava problema. Lahko bi bulila tudi vsak v svojo knjigo ali časopis, kar se tudi velikokrat zgodi. Pač rabiva malo miru zjutraj, dan začneva počasi, brez neke hude komunikacije. Potem kdo od naju najde kaj zanimivega na telefonu in deli z drugim, začneva debatirati, včasih pa tudi ne in vsa oba več ali manj tiho. Potem pa vstanejo otroci in je itak direndaj, zato nama te skupne tihe minute veliko pomenijo. Enako tudi zaradi tega, če kdo je sam kosilo, ne delamo nobenega problema.

Glej, dovolj si že povedala o tem, kaj vse dela narobe, ampak tako ne boš prišla nikamor. Poskušaj razmisliti o tem, zakaj si v prvi vrsti sploh z njim. Kaj je tisto, kar te je pri njem nekoč navduševalo, kaj te očara? Obrni ploščo, poskuši se vživeti vanj in nehaj z obtoževanjem, če hočeš nazaj lep odnos.
[/quote]

Doživela podobno, z enim, ki me ni moral poklicati, ker sta nečaka na njegovem telefonu in igrata igrice, zato me ni klical. Kljub temu da sem mu plačala 2 kartici za telefon da bi me klical in mi pisal smse. Tako da sma sla narazen po 2 tednih, 2 tedna sma se spoznavala, sm prekinla kontakte. Kolko se ceniš toliko dobiš. Avtorica ti si že davno vdarla mimo….

Semstara 36let in bom raje sama brez otrok, ko da imam propalico za fotra otroka. Mi je ljubše takole. Zdaj pa rafal vsi ki ste fauš samskim ženskam.

Lep pozdrav vsem.

Doživela podobno, z enim, ki me ni moral poklicati, ker sta nečaka na njegovem telefonu in igrata igrice, zato me ni klical. Kljub temu da sem mu plačala 2 kartici za telefon da bi me klical in mi pisal smse. Tako da sma sla narazen po 2 tednih, 2 tedna sma se spoznavala, sm prekinla kontakte. Kolko se ceniš toliko dobiš. Avtorica ti si že davno vdarla mimo….

Semstara 36let in bom raje sama brez otrok, ko da imam propalico za fotra otroka. Mi je ljubše takole. Zdaj pa rafal vsi ki ste fauš samskim ženskam.

Lep pozdrav vsem.
[/quote]
Glej, take ne bi smele imet otrok, žal sistem dovoljuje, da jih imate in uničite. Samo ne potem ktivit druge, kot una v tej temi, ko otroci odrastejo in se jim lastne matere gnusite. Tega je ogromno, pa še kar norite naprej, da so drugi krivi.

Jao, ženska, pa daj, se ti prav predstavljam, kako mu govoriš: Dajva se pogovorit! “Zakaj ne govoriš z mano? Nehaj igrati igrice, to ni dobro zate.” Morda bi si pa tudi ti morala kupiti en mobitel ali tablico pa malo posrfati, a?

Sem po moje na nekaj podobnega naletela. Tip ni imel samo 1 telefon, ampak kar 2. In skoooz bi na neki igrici visel oz. kolikor se je le dalo, tudi je. Takrat sva bila šele v fazi spoznavanja, tako da nisem niti vedela, s čim se to soočam. Ampak potem sem spoznala, da bi bil najraje skoz doma, da se ga pusti na miru. Ja, naj tema je tudi služba in njegovo hvalisenje, kako je dobro koga zafrknil in bla bla. Takrat je bilo skoraj edino, ko sem ga videla smejat se, pač tisto hinavsko. Me je kar odbijalo. Drugače mrtvilo in skoz na telefonu, da je igral tisto igrico, ki je bila tako zelo pomembna. Sem mu 1x za foro skrila tist telefon, je nehal govorit in me gledal, ko da me bo ubil. Rekel je tudi, če bi mu igrico izbrisala (kar ni bil moj namen), bi šel in prekinil vse stike z mano.
Kam smo prišli, ko je vsa ta tehnologija bolj pomembna od medčloveških odnosov?

Meni so na srečo alarmi zvonili in nisem planirala skupne prihodnosti z njim, pač pa odhod stran. On bi se zelo rad poročil z mano, pač zato, da bi lahko dal kljukico k družbenim normam in to je vse.

Opažam pravilno priponko.

To bi morala opaziti še predno si imela otroka z njim. Obstajajo ljudje, ki jim familiarno življenje ni tako pomembno kot oni sami. Otroci in partner so njim nujno zlo, ker se tako pač v družbi spodobi, čeprav si v sebi tega niti ne želijo. Partnerja še nekako, ker sicer se s tabo ne bi pogovarjal niti o službi, otrok niti ne. Pri moških je to precej pogosto.

in kaj si mislila, ko si dajala noge narazen? da ga boš spremenila? saj razumem, da te je ščemelo spodaj, vendar bi vseeno morala premisliti, kako boš živela s človekom, ki je tvoje čisto nasprotje. Kaj te je takrat privlačilo na njem?
Druga stvar pa je, da mu greš očitno ornk na živce. Lahko bi tudi on pomislil, kaj mu je bilo, da je zapel za neko rezgetajočo kobilo, če pa ima v resnici rad mir.