Služnostna pot
Lepo pozdravljeni!
Kdor koli, ki je imel podoben primer – oziroma se spozna na te zadeve.
Kupili smo več parcel – v celoti, ki mejijo na 8 parcel, ki nimajo dostopa.
Na nobeni od naših parcel ni vpisana služnostna pot.
Da o tem, da nam vsak sosed kaže drugo mejo ne bom – saj smo naročili uradno meritev, da se vsaj s tem ne bomo ubadali.
Kako pa se uredi služnostna pot?
Kdo jo je dolžan zagotoviti? Kdo jo vzdržuje, plačuje….?
Znanim sosedom smo ponudili, da njihove parcele odkupimo a ne želijo prodati, še naprej pa se bodo po naši parceli vozili do svojih, ker jim je do sedaj prejšnji lastnik to dovolil. Naša parcela predstavlja travnik, ki ga bomo ogradili za živali.
Če ga ogradimo ostali lastniki nimajo dostopa.
Verjetno služnostno pot treba nekje vpisat, označit, nekdo jo mora tudi vzdrževat in ali če poteka po moji lastnini jaz nosim vse stroške davkov in vzdrževanja.
Priskrbela sem si že stvarnopravni zakonik, ki ga bom čez vikend prebrala in poizkušala razumeti 
do takrat vsak nasvet in izkušnja dobrodošla.
Najlepša hvala
lp
Če jim je prejšnji lastnik to dovolil in ni bilo nadomestila ali kakorkoli drugače domenjeno in je trajalo 20 let ali več so pot priposestvovali. Seveda bo to ugotavljalo sodišče, ker lahko, da ni čisto tako oz. da je vseeno obstajal kje kak skrit dogovor…
Vsaka parcela potrebuje dostop. Lahko se sami dogovorite s služnostnimi pogodbami in najbolje, da kot dodatek k pogodbi tudi zarišete kje ta služnostna pot poteka, nadomestilo ter vzdrževanje. Če dogovor ni mogoč obstaja tožba za določitev nujne poti. Ta nekaj časa traja in je kar draga (ker se plačuje razne cenilce in druge sodne strokovnjake), vendar na koncu sodišče določi uradno nujno pot in nadomestilo ter obveznost vzdrževanja.
Imam občutek, da si se ti pripravljena pogovarjat … saj bo.
Mej se nima kaj kazat, meje morajo biti označene pred kakršnim kolim posegom, da potem ni kreganja.
S sosedi se dogovorite za dostop, ki bo najmanj moteč za vas. Vse pogoje uporabe, trasa in vzdrževanje služnostne poti se lahko zapiše v pogodbo o služnosti.
Moraš se zavedat, da vsak, ki se je nekaj navadil uporabljati, cvili, če se potem čuti oškodovanega, čeprav mu je jasno, da je uporabljal nekaj tujega. Dobro je začeti prijazno, obzirno … mogoče bo tudi odziv potem normalen. Fajn je, če jim pustiš neko vmesno obdobje. Recimo da jim poveš, da zdaj lahko še tri mesece ali pol leta ali kakorkoli že ti ustreza uporabljajo tako kot doslej, v tem času pa da dorečete novo traso in uredite vse potrebno v ZK.
Priposestvovanje je mogoče le v primeru, da nekaj uporabljaš v prepričanju in dobri veri, da je tvoje, pa se pozneje izkaže, da ni.
Glede na moje izkušnje ni čisto tako. Žal še ne vem odločitve sodišča, ker je sodni proces še v teku (že nekaj časa in še ne kaže da bo v kratkem končan), ampak glede na vse skupaj zadeva ni tako enostavna kot piše.[/quote]
To vem … je nekaj izredno krutih primerov, ko niti do svoje hiše ne morejo.
Ampak načeloma je pa tako. Lahko se greš na nož in tožariš nekaj let, lahko se pa v miru dogovoriš, ohraniš odnose (no, upajmo) in potrdiš pregovor, da so dobri sosedje boljši od vsake žlahte.
Glede na moje izkušnje ni čisto tako. Žal še ne vem odločitve sodišča, ker je sodni proces še v teku (že nekaj časa in še ne kaže da bo v kratkem končan), ampak glede na vse skupaj zadeva ni tako enostavna kot piše.[/quote]
To vem … je nekaj izredno krutih primerov, ko niti do svoje hiše ne morejo.
Ampak načeloma je pa tako. Lahko se greš na nož in tožariš nekaj let, lahko se pa v miru dogovoriš, ohraniš odnose (no, upajmo) in potrdiš pregovor, da so dobri sosedje boljši od vsake žlahte.[/quote]
Vedno je najboljši miren dogovor. Ne samo najboljši, tudi najcenejši. A ljudje so vse manj za mirne pogovore, ves čas se jim zdi da jim nekdo krade (najprej država, občina, potem pa še sosed).. in potem imaš tožbe tam kjer ne bi nikoli mislil. In stvari, ki so po zakonu enostavne se potem zapletejo…
Da, dogovor je vedno najboljši, to se strinjam.
Lahko pa zagotovim, da nisi dolžna dajati služnosti brezplačno – kar vem od mojih sorodnikov; za dostop do svoje hiše so plačali sosedu cca 15.000 Eur odškodnine za služnostno pot in sami krili vse stroške izgradnje ceste – točno po navodilih soseda, ki je natančno povedal kakšne tlakovce želi in npr. kje naj bo trava in kje rože…
Ja saj začeli smo lepo vsi so mi razložili, kje so meje vsak po svoje.
Močno pa se je začelo zatikat pri poti, vsi bi se kar vozili pa nihče ne bi vzdrževal in urejal, ker tudi do sedaj niso. ‘Prvotna’ pot je zarasla z grmički, sedaj se vozijo cca 2 m bolj po notranjosti parcele in so travnik že močno uničili ko so z gozda spravljali les.
Gospa, ki nam je prodala parcelo je stara 90 let in živi v domu, več se ničesar ne spomni.
V začetku meseca februarja imamo določen termin za uradno merjenje parcele, ko so vsi lastniki sosednjih parcel vabljeni na merjenje.
A do takrat bi rada čim več informacij o načinu kako uradno in pravično določiti ter urediti pot.
No, za travnik, vreden jurja ali dva, ne moreš zaračunati 15 jurjev odškodnine. Pa tudi, če je ta odškodnina nesorazmerna z vrednostjo zemljišča, bi na sodišču znal doseči tudi neodplačno služnost.
Naši sosedje jo imajo – po asfaltirani cesti in so dolžni samo sovzdrževat. Zelo odvisno je. Tudi jaz sem dala sosedu nekaj metrov služnosti brezplačno, je pa točno določeno, v kakšen namen in recimo ne more imeti tam dostopa za poslovne namene, samo zasebne z zasebnimi avtomobili in nujne službe (plin, gasilci in podobno). Torej ne more on nabavit tovornjaka in se z njim vozit po tej poti. Pot je moral pa urediti sam in jo tudi sam vzdržuje.
Pa saj situacija ni tako zapletena. Z prejšnjim lastnikom je bil lahko dogovor kakršenkoli (glede na povedano je še najbolj verjetno da so pač sosedje “jemali”, kar se jim je zdelo, da potrebujejo) Nov lastnik pa je dolžan spoštovati v ZK zapisane zadeve. Ker takih očitno ni, sosedje pa služnostno pot potrebujejo (vsaj s tem se vsi strinjamo), bo to pač potrebno urediti. Zagotovo bodo zato morali nekaj plačati (lastnik parcele pač ne bo mogel v celoti uživati), potek poti se določi (ne kjer se njim zaljubi) in kakor jo bodo vzdrževali, tako bodo pač imeli.
Meni so razložili, da priposestvovanje služnosti rata v 20 letih, če nisi vedel, da ni tvoje in v 30, če si vedel, da ni tvoje. Pa menda je nek faktor, če je lastnik dovolil ali ne.
Jaz bi na mestu avtorice naročila geodetu, da odmeri kos parcele za pot, kjer bi se meni zdelo najbolj primerno, oddelila parcelo stran (ustvarila novo parcelo) in dala oziroma prodala služnost samo na teh parcelah. Ker zna biti služnost hudič, če boš kdaj smela ali hotela graditi na teh parcelah, ki imajo služnost, boš morala vprašati sosede. Zato ločiti eno parcelo za cesto, tam kjer tebi ustreza in predlagati ceno za odškodnino (nekaj človeškega). Služnost mora biti pa za vsakokratnega lastnika (da ni tako, da ni dovoza, če sedanji sosedje prodajo parcelo drugim) pa omejiti uporabo, kot je že nekdo prej omenil, samo za zasebno uporabo osebnih vozil lastnika objekta in gostov, nobene komercialne rabe ali tovornjakov… Pa prejmi moje simpatije, da boš človeško reševala situacijo, ne po “slovensko”.
Ali je prvotna pot na robu parcele ali samo na robu travnika?
Kaj je naprej od roba travnika? Grmovje, gozd? Sosedova parcela, kakšna?
Če je prvotna pot na robu vaše nove parcele, dogovorite se s tistimi, ki naj bi imeli služnost, naj očistijo grmovje do roba, da bo ostalo čim več uporabnega travnika, pot pa naj bo na robu parcele, kar je najmanj moteče. Ker se v takih primerih grmovje kmalu začne razraščati, bodo v prihodnjih letih spet vozili vedno bolj proti travniku in po travniku, zato predlagam, da postavite betonske bloke namesto kolov, lahko tudi večje kamne, ki bodo preprečevali vožnjo. Uporabniki služnosti bodo s traktorji oklestili grmovje, če pa si prask ne želijo, naj veje redno čistijo, kar je njihov problem. Če so služnost imeli, jim pripada in si jo bodo tudi izborili, zato je najbolje, da se jim to tudi omogoči po mirni poti, seveda hkrati tudi postavite jasne in stroge pogoje, ki bodo pošteni. Vzdrževanje poti naj bo njihovo, vsekakor pa imate pravico postaviti fizične prepreke, ki služnosti ne bodo ovirale, bodo pa preprečile vožnjo po travniku.
Hvala vsem…
Ne ne želim se prerekat, ker je kot je nekdo omenil pot že več let – tudi vidna a zelo uničena – ne vzdrževana…. Želim da se zadeva uredi uradno in da tisti, ki pot uporablja to pot tudi vzdržuje kot je treba. Za vse naslednike moje in njihove.
Na delu parcele so uspeli – preden smo postali mi lastniki, podret ograjo, ki jo je imela prejšnja lastnica a je ni nihče popravil in postavil, sedaj ni nihče kriv… in nihče noče plačat popravit ograje.
Pot, ki je bila na robu parcele je čisto na robu našega travnika, a se kot omejeno ni vzdrževala in se sedaj vozijo dalje notri po travniku. Vse parcele brez dostopa so gozdna zemljišča.
Tudi sama sem razmišljala, da dam odmerit tisti prvotni rob, da se vnese zaznamba v zemljiško knjigo in se določijo vse pravice in dolžnosti.
Pa še nekdo sprašuje – ja pred nakupom smo preverili in na nobeni parceli ni bilo nobenega zemljiškoknjižnega zadržka in nobene služnosti…. Parcela je na idealnem mestu in takšno smo iskali 3 leta. To služnostno pot pa bomo tudi rešili kot se spodobi – ker pa so vsi želeli postavljat pogoje kako in kaj, ter nihče ni priznal škode, ki je narejena bomo pač uredili kot je treba, ker pa s tem nimam izkušenj še enkrat vsem hvala za nasvete… saj bi rada da rešimo sami z pogodbo brez nepotrebnih stroškov in zapletov…
Hvala in lep vetrovni pozdrav
Do gozdnih parcel ne rabijo biti zagotovljene poti.
Če imate vi gradbeno parcelo, poskusite najti drugačen način dostopa za te sosednje parcele, ne pa preko vaše parcele.
Četudi so do sedaj koristili dostop preko vaše parcele, ne pomeni, da mora takšna pot obstajati za vedno.
Sosede pisno obvestite, da od določenega dneva naprej več ne dovolite vožnje preko vašega zemljišča.
Velikokrat se izkaže, da obstajajo druge poti, pogosto z javnih cest, a je ljudem tisti dostop ‘malo predaleč ‘, pa uberejo bližnjice.
Preveri na spletnih straneh s prikazi parcel in letalskimi posnetki terena, ali obstaja možen še drug dostop.
Ni res. Ne morejo kar priposestovati, če se vozijo gor. Lastnik je znan, priposestovanje pa ni kar neki no! To je dolgotrajen proces in dokazati morajo, kar pa skoraj ni mogoče, ker so latniki bili znani in vedeli so kdo to uporablja, zdajšnji lastniki pa sploh spremenijo zadeve, v ZK pa ni vpisano nič!
Avtorica, dejstvo je, da boš morala dovoliti pot, če sami res nimajo dostopa kako drugače. To pomeni, da nimajo dostopa iz svojih parcel ali morda že določenih dostopov preko drugih parcel, kje drugje. O tem se pozanimaj, da ne bo preko tvojega za njih sicer samo lažja ali bližja pot, čeprav imajo pot lahko dejansko drugje.
Za določanje služnosti lahko postaviš pogoje, in sicer, kdo lahko vozi in kaj se lahko vozi po tvojem. Če gre za gozd je to verjetno traktor, torej gozdna vlaka in ne avocesta, če me razumeš. Ti sama lahko določiš tudi kje bo pot in tudi kakšna, ne glede na prigovarjanja tistih, ki bi pot koristili kaj bi želeli in kje. Vse to s sodnikom, ki pride na kraj ogleda. Prav tako se v ZK naredi zaznamek kje je pot in kakšna je, namen poti.
Glede na to, da so parcele, ki rabijo služnostno pot v bistvu gozdne parcele, je res, da služnost ni pravica in tudi ne more biti po višji kategoriji zemljišča, kot je travnik, razen izjemoma in v omejeni količini, vedno z odškodnino in ne kadarkoli. Naj služnost uredijo po obstoječih gozdnih parcelah, pa bo mir, naj svinjajo in rijejo z mašinerijo po svojem.
Lahko se tudi dogovorite drugače. Obiski s traktorji in mašinerijo v gozd so praviloma redki, nekajkrat letno največ kadar je več spravila lesa, lahko potem tudi nekaj let nič. Ker je to travnik, lahko in imate pravico zahtevati, da se vozi samo kadar je pokošeno in suho, ne sme biti po dežju in v dežju ko je mokro in mehko, da se ne dela škoda. Lahko zahtevate, da z mašinerijo vozijo samo po pokošenem in suhem, lahko zahtevate da se večja spravila lesa vršijo pozimi, ko je zemlja zmrznjena. Lahko zahtevate, da travnik po vožnji spravijo v prvotno stanje in za povrh plačajo za manjši pridelek.
Nikakor ne dovolite, da se bodo v gmajno vozili kadar jim paše in kadar se jim zljubi malo posekati, bodo pač odvažali les ko bodo pogoji pravi. Vse to uredite s pogodbo, za vsaka odstopanja pa lahko tožite za motenje posesti in 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} boste dobili, povrnjen vložek za tožbo in tudi odškodnino. Seveda pa je druga stvar, kaj pomeni za odnose, če bi se spustili na tak nivo, seveda pa vam ta dejstva lahko pomagajo pri pogajanju, je lahko dobro pogajalsko izhodišče, da si boste izpogajali nekaj več reda in na koncu velikodušno dovolite po vaših pogojih in vsi boste veseli.
Ni res. Ne morejo kar priposestovati, če se vozijo gor. Lastnik je znan, priposestovanje pa ni kar neki no! To je dolgotrajen proces in dokazati morajo, kar pa skoraj ni mogoče, ker so latniki bili znani in vedeli so kdo to uporablja, zdajšnji lastniki pa sploh spremenijo zadeve, v ZK pa ni vpisano nič!
[/quote]
Ne zavajaj.
Priposestvovati se da služnostno pot, četudi je znan lastnik.
Pogoj je 20-letna uporaba brez oporekanja lastnikov služeče parcele.
Npr. tukaj je opisano več o tem:
http://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-priposestvovanje-stvarne-sluznosti.html
Ni res. Ne morejo kar priposestovati, če se vozijo gor. Lastnik je znan, priposestovanje pa ni kar neki no! To je dolgotrajen proces in dokazati morajo, kar pa skoraj ni mogoče, ker so latniki bili znani in vedeli so kdo to uporablja, zdajšnji lastniki pa sploh spremenijo zadeve, v ZK pa ni vpisano nič!
[/quote]
Ne zavajaj.
Priposestvovati se da služnostno pot, četudi je znan lastnik.
Pogoj je 20-letna uporaba brez oporekanja lastnikov služeče parcele.
Npr. tukaj je opisano več o tem:
http://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-priposestvovanje-stvarne-sluznosti.html%5B/quote%5D
ja seveda. Ti si najprej razčisti pojme, nauči se prebrano razumeti, potem pa kokodakaj. Ne gre kar tako kot se tebi zdi. ali pa imaš morda apetite?
Ne zavajaj.
Priposestvovati se da služnostno pot, četudi je znan lastnik.
Pogoj je 20-letna uporaba brez oporekanja lastnikov služeče parcele.
Npr. tukaj je opisano več o tem:
http://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-priposestvovanje-stvarne-sluznosti.html%5B/quote%5D
ja seveda. Ti si najprej razčisti pojme, nauči se prebrano razumeti, potem pa kokodakaj. Ne gre kar tako kot se tebi zdi. ali pa imaš morda apetite?[/quote]
Česa ne razumem?
No, daj me razsvetli, česa v prebranem članku ne razumem.
Seveda imam apetite. Trenutno po čokoladi.
Spet nekateri mešate hruške in jabolka. Zelo zanimivo se mi zdi tudi stališče avtorice, da bo čez vikend preštudirala Stvarnopravni zakonik in bo potem vedela, kaj storiti. S stvarnim pravom se ukvarjam že več kot 30 let, Stvarnopravni zakonik imam vsak dan v roki in vam povem, da še vedno ne vem vsega.
Torej ne mešajte priposestvovanja nepremičnine in priposestvovanja služnostne pravice. To sta dve povsem različni situaciji. Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri (misleč, da ima to pravico) 10 let (pravo priposestvovanje) oz. brez dobre vere 20 let (nepravo priposestvovanje), lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je torej v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca, zadošča že, da se stvarna služnost dejansko izvršuje in da način izvrševanja ni nepošten. Priposestvovalcu ni treba izvrševati služnosti na pravnem naslovu, potrebnem za njeno pridobitev. Zato pa je temu primerno daljša doba, potrebna za nastanek priposestvovanja.
Stvarne služnosti pa ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.
Če so vaši sosedje že sedaj nemoteno uporabljati pot preko vaših zemljišč, so jo po vsej verjetnosti priposestvovali. Morda ima kdo od njih tudi kak dokument, s katerim mu je kak pravni prednik dovolil uporabo poti. Če boste to pot nenadoma zaprli in sosedom preprečili dostop, bodo zoper vas vložili tožbo za motenje posesti in z njo ZANESLJIVO uspeli, vam pa bodo nastali stroški.
Če imajo sosedje možnost dostopa do svojih parcel po kakšni drugi poti, čeprav je ta morda malce daljša ali manj ugodna od sedanje, ni potrebe, da uporabljajo vašo parcelo. Vendar jim boste morali to dokazati na sodišču (pravda). Aktivnost za vložitev tožbe je torej vaša.
Če sosedje drugega dostopa nimajo in je služnostna pot potrebna, predlagam, da sedete s sosedi skupaj in skušajte sporazumno določiti obseg poti tako, da bo ta čim manj motila vas. Sosed ne more npr. zahtevati, da poteka pot po sredi parcele, če lahko po obronku ali po delu parcele, ki je za vas manj moteča. Skupaj se dogovorite, kako urediti pot, kdo nosi stroške poti in kako se bo pot vzdrževala. Pa seveda tudi obseg poti. v korist koga (vsakokratnega lastnika te in te parcele), z vsemi vozili ali samo z določenimi (s kmetijskimi stroji npr. za potrebe spravila pridelkov).
Predlagam torej sporazum, stopite skupaj s sosedi do notarja in vam bo ta razložil vse o služnostni pravici, sestavil ustrezno pogodbo in služnost tudi vpisal v zemljiško knjigo.
Vprašanje o služnosti. Preko moje parcele poteka služnostna pot katera je bila ustno dogovorjena pred več kot 30 leti. V zemljiško knjigo ni vpisana. Dejansko je, odkar je v moji lasti, cca 20 let, razen enega, nihče ni uporabljal, ker so hodili na svoje parcele po krajši poti. Gre za služnost peš poti. Lastnik druge parcele, ki je mojo edini uporabljal in je bil mimogrede pri tem nesramen, aroganten in je vedno, ko je prečkal mojo parcelo ob tem zmerjal, postaval na parceli, da je namenoma razburjal psa, kljub temu, da mu nihče ni preprečeval prehoda, je umrl. Tako, da sedaj praktično služnosti in te poti, nihče ne uporablja. Parcelo bi rada ogradila, se moj pes prosto giblje in nima možnosti uiti, ali koga motiti. Parcela je gradbena in je na njej vrtna lopa kjer sušimo zelišča in čaje. Preko poletja smo večino časa tam. Ali lahko parcelo zagradim z ograjo in na dveh mestih naredim vrata, da bi se dalo prehajati preko parcele, saj ne želim tega preprečevati. Rada pa bi se izognila temu, da se ljudje bojijo mojega psa saj se nekateri ustrašijo že laježa, čeprav je do ljudi prijazen. Je ograja lahko mreža? Ali služnost sploh še velja, čeprav ni bila razen enega človeka koriščena in ni vpisana v ZK?
