SLUŽNOSTNA PRAVICA
Sicer ne vem, če to vprašanje spada sem, ampak bom poskusila.
Do nepremičnine, ki smo jo prodali vodi cesta, ki pa do meje (cca.15m) pripada sosednji parceli, ki je sicer zazidljiva, ampak je travnik.
To cesto smo uporabljali 30 let – brez težav, in jo seveda tudi primerno, redno vzdrževali.
Sedaj smo nepremičnino prodali, ampak imamo občutek, da nam bo lastnik sosednje parcele in 15m ceste poskušal nagajati.
Po kolikih letih uporabe te ceste nam oz. sedaj novim lastnikom nepremičnine pripada pravica do njene uporabe? (služnostna pravica)
Težava je tudi ta, ker razen po tej cesti ni dostopa do nepremičnine – tudi vrisali ga nismo nikoli, ker se nikomur ni sanjalo, da se bo nepremičnina kdaj prodajala tistih 15m ceste pa pripada bratu s katerim pa žal nismo v najboljših odnosih in bomo tudi z pogovorom/dogovorom težko kaj rešili.
Vsakršen nasvet bi mi prišel zelo prav!
Hvala!
Vsaka služnost mora biti vpisana v zemljiško knjigo. Vsak skrben kupec (gospodujoče) nepremičnine bo zahteval od vas, da obstoječu služnostno pot vpišete v zemljiško knjigo. Prav bi torej bilo, da stopite do lastnika služeče nepremičnine (poti) in z njim sklenete ustrezno pogodbo, in nato na podlagi te pogodbe vpišete služnost v zemljiško knjigo. To je najhitrejši, najcenejši in najlažji način za ureditev služnosti. V kolikor imate izpolnjene pogoje za priposestvovanje, lahko greste tudi v tožbo na sodišču. Če ste pot nemoteno uporabljali več kot 20 let, lastnik poti pa temu ni nasprotoval lahko nastopi priposestvavanje, vendar pa služnostne pravice ni mogoče priposestvovati, če ste zlorabljali zaupanje lastnika, če ste služnost izvrševali s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.
danaja1 hvala!
Stopili smo do lastnika 3 mesece nazaj, takrat je rekel, da ko bo tako daleč naj povemo, da se podpiše služnost – sedaj ko je prišlo tako daleč smo ga spet poklicali in je rekel, da on ne ve nič o tem in, da ne bo ničesar podpisal.
Pot smo uporabljali več kot 20 let nemoteno in jo tudi vzdrževali, brez kakšnih prepovedi iz strani lastnika. Tudi nobenih zvijač ni bilo, in ne zlorabe zaupanja, ničesar spornega v glavnem.(prej iz njihove strani kot iz naše)
Torej bo res potrebna tožba. Žalostno, ampak resnično!
Dejstvo je, da gre dobesedno za nevoščljivost. 🙁
Lastniku služečega zemljišča poizkušajte dopovedati, da bo v primeru tožbe na sodišču (ki jo bo on zagotovo izgubil, če boste vi dokazali, da ste služnost poti že zdavnaj priposestvovali) moral kriti ON vse stroške, v primeru pogodbe pa predvidevam, da boste stroške krili vi (vsaj tako je običajno v praksi). Upam, da ga boste uspeli prepričati, saj se večina zemljiškoknjižnih lastnikov premisli, ko vidijo, da dejanski lastniki oz. služnostni upravičenci mislijo resno glede tožbe na sodišču (največkrat zadostuje že malo bolj oster dopis, še zlasti, če ga pošlje odvetnik). Najbolje pa je, da mu za začetek pošljete ustrezen dopis kar vi s PRIPOROČENO pošto (da izgleda vsa stvar bolj resna) in mu v dopisu vse to predočite ter mu date nekaj dni časa za odgovor. Srečno.
Pred petimi leti smo od staršev podedovali parcelo, na kateri je prej stala počitniška brunarica, katere lastniki so bili od leta 1963.Kasneje, čez približno deset let, so si na tem hribu, naprej od naše parcele,trije sosedje postavili male vikende in tja najprej hodili, potem pa se vozili čez našo lastnino. Moji starši temu sicer niso nasprotovali, nikoli pa niso sklenili niti ustnega, niti pismenega dogovora.Ker ob meji z našo parcelo poteka zapuščena cesta (javno dobro v občinski lasti),bi radi preprečili prehod do sosedov po naši poti in aktivirali občinsko cesto.Pripravljeni smo to tudi financirati.Kakšen je postopek za to dejanje.
Ali potrebujemo soglasje sosedov?
Ali lahko pot enostavno zapremo?
Če smo dolžni dovoliti uporabo poti, komu in kako?
Kako bi vseeno zaprli pot za tujce in sprehajalce?
Prosim za vaše odgovore in najlepša hvala!
Poskusite se lepo dogovoriti.
Če ne bo šlo, je pa stvar takšna. Po eni strani je res, da lahko zaradi njihove več kot 20-letne dobroverne uporabe poti čez vašo parcelo, ki ji vaši starši niso nasprotovali, služnostno pravico priposestvujejo. Po drugi strani pa lahko vi nasprotujete vpisu pravice v ZK zaradi njene nepotrebnosti (glede na to, da obstaja občinska pot ob meji z vašo parcelo).
Vprašanje glede služnostne pravice.
Z nakupom parcele in stanovanjske hiše sem pridobil tudi služnostno pravico na poti. Moja hiša se nahaja kot zadnja v nizu ostalih hiš ob navedeni poti, sosed,ki pa se nahaja pred mojo parcelo pa parkira osebno vozilo na delu poti, ki je ob moji hiši. V pogodbi o služnosti je naveden namen uporabe in sicer “gospodarska vožnja” in hoja. Vprašanje:
– ali se služnost nanaša na celotno pot ali samo na tisti del, ki je namenjen dostopu do parcele?
– kaj pomeni gospodarska vožnja?
– ali ima sosed pravico do parkiranja na tej poti?
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Služnost in obseg poti imaš naveden v pogodbi o služnosti, na podlagi katere je ta pravica tudi vpisana v ZK. Lahko da je pot v naravi širša, kot je to opredeljeno v služnosti. Pri nas konkretno sega sosedova škarpa na parcelo, po kateri je speljana služnostna cesta, a ker to ne vpliva niti na širino ceste niti na samo uporabo, se nihče ne razburja (služnost pa se glasi na parcelo, ne na cesto).
Je sosed hkrati tudi lastnik tega dela, kjer parkira?
Pozdravljeni,
pred 5leti sem podedovala hišo od očeta, ta hiše ima 2soseda in sicer je sredinska hiša.Zanima me glede služnostne pravice in sicer hiša, ki je zadnja v nizu to je stara kraška hiša, ki se drži naše jo sosed sedaj prenavlja tudi on je hišo podedoval od dedka. čez mojo parcelo vozi, hodi in jo uporablja zanima me ali lahko, ker imam majhnega otroka postavim ograjo oz. drsna vrata zaradi varnosti da nebi otrok zbežal na cesto.
nikjer v pogodbi in tudi v ZK nisem zasledila da bi kdorkoli od njih imel služnostno parcelo.
upam, da sem razumljivo napisala, zahvaljujem se za odgovore
lp
Pozdravljeni,
zanima me, ali ima kdo kakšen vzorec pogodbe o služnostni pravici.Bom kar citiral, kaj bi radi na UE. …Ker je iz vodilne mape in tudi iz same vloge razvidno, da bo potrebno izvesti prestavitev vodovoda in električnega voda in da je predvidena izvedba priključka na javno kanalizacijo in dostopne poti po parcelah, katerih nista solastnika, je potrebno izkazati pravico do posega na tuje zemljišče oz. pravico do gradnje priključkov (elektrika, dostop, vodovod in kanalizacija)….potem naštevajo neke člene….”Potrebno je predložiti naslednje notarsko overjene pogodbe s predlogom za vpis pogodbe v zemljiško knjigo:
-za potrebe električnega in kanalizacijskega priključka z lastnikoma parcele št.805/6 k.o. kraj in ime
-za potrebe vodovoda in dostopa z lastnico parc.št.805/4 k.o. kraj in ime
Najlepša hvala za odgovor in pomoč!
Matej
po kolikšnem času mi pripada služnostna pot.Uporabljam jo cca.37 let.Mi jolahko zapre
Ga. Angela,
Poti vam ne more zapreti, saj je prišlo do priposestvovanja. Boste pa s tožbo morali uveljavlajti priposestvoanje, v kolikor vam lastnik zemljišča s služnostno pogodbo tega ne dovoli. SLužnost boste morali vpisati v ZK.
po očetu sem podedoval kmetijo.
po smrti očeta je prišel sosed in mi pokazal na roke napisan dogovor s katerim mu je oče dovolil občasno voziti po travniški poti na njegovo parcelo. v ZK ni vpisano nobene služnosti.
zanima me ali sosedu, ki uporablja pot po sedaj moji parceli lahko prepovem vožnjo s traktorjem glede na to, da je parcela travnik in mi z vožnjo dela škodo na travinju?
sosed ima možnost dostopa do svoje parcele tudi preko drugih parcel.
hvala za odgovor
lp
Pozdravljeni!
V naši lasti je parcela (možnost, da postane zazidljiva; trenutno se uporablja kot kmetijsko zemljišče), po kateri poteka občinska pot, ki se že več kot 100 let ne uporablja, vendar je še vedno zarisana v zemljiškem katastru.
Zanima me ali se lahko občinska pot odkupi brez soglasja mejača parcele?
Ter kakšne pravice ima lahko sosed do katerega vodi občinska pot, kljub temu, da ima svoj dostop urejen že 50 let in občinske poti ni nikoli uporabljal?
lp, Maja
Ob moji parceli na kateri je stanovanjska hiša je zemljišče ki je v katasrtu vpisano kot javno dobro.
Od leta 1958 pa imamo na tej parcelci (20x3m) postavljeno drvarnico in kos urejene zelenice. Vseskozi smo to parcelo uporabljali in urejali sami. Leta 1994 sem na občini vprašal za odkup omenjenega zemljišča vendar za odkup se niso strinjali z besedami da pče želim naj urejam okolico če ne pa naj pustim da raste trava.
Sedaj pa me zanima ali imam gleda na to, da tako dolgo že uporabljamo to zemljišče, kakšne pravice ali bom moral umakniti drvarnico ali bom lahko to še naprej uporabljal?
LP
V kakšni obliki se služnost priposestvuje? Tako kot se je uporabljala (če ni vpisana v ZK) ali mora biti točno določena?
Kupil sem gradbeno parcelo. Vse lepo in prav, ampak se govori, da naj bi sosed imel s prejsnjim lastnikom pogodbo o služnosti na enem delu parcele, ki vodi do njegove garaže. Jaz sem bil veckrat tam, ker imam prijatelje v tej soseski in je ta sosed parkiral vse povprek in si lastil celotno parcelo. Ko sem sel gledat v zemlj. knjigo ni bila vpisana nikakrsna sluznost, ampak je bila parcela neobremenjena in sem jo kupil. Tudi prejsnji lastnik mi ni pokazal kakrsnekoli pogodbe o sluznosti. Zdaj pa bi jaz potegnil ograjo lepo po meji, ki poteka v katastru.Dovoz do njegove garaze je mozen tudi po njegovi parceli, ampak ne v celoti kajti zadnjih 20m2 je ze na moji parceli. Ni problema teh 20m2 bi mu z veseljem prodal, ampak nocem, da uveljavlja 100m2 sluznostne poti na 500m2 veliki parceli. Kaksne moznosti se lahko pojavijo, lahko sploh karkoli uveljavlja? Nocem, da mi ocitajo nedobrovernosti kajti bil sem v dobri veri ob nakupu in ob vlozitvi zk-predloga. Te naknadne govorice o sluznosti pa mi delajo slabo vest in upam, da mi ne morejo ocitati slabe vere. Z postavitvijo ograje se ne bo poslabsal njihov dovoz do Hiše in ostalih nadstresnic pod katerimi parkirajo avte.
Hvala
Pozdravljeni!
Zanima me glede deljenja stroškov pri vzdrževanju služnostne poti. Sosed namreč ni bil prisoten ne pri kopanju (na roke), ne pri nobenem opravilu, ko se je pot delala (pred pribl. 40-imi leti sta jo naredila moja starša), sedaj pa jo že uporablja 20 let in vse kar je dal za pot, je bil en tovornjak peska za 150m dolžine in 3m širine poti. Imeli smo že več konfliktov glede tega, saj je pot tudi naše dvorišče. Ali bi sedaj morali dati pot na ocenitev, da bi nam povrnili vsaj nekaj stroškov, ki smo jih vsa ta leta nosili SAMO mi? Jih je potrebno za to tožiti ali obstaja nek pravilnik oz. zakon o deljenju stroškov vzdrževanja?
Hvala za odgovor, lep dan
Zanima me sledeče: Nekje smo imeli parcelo, za katero nismo vedeli do danes, da je naša. Davek smo plačevali skoz mi. Zraven te oz. okoli te parcele je drugi lastnik, ki je vseskozi uporabljal tudi našo parcelo. Sedaj želi prodati vse skupaj z našo prcelo vred. Kaj lahko storimo mi? Prosim pogajate.
Lepo prosim, če ima kdo vzorec pogodbe o služnostni pravici(vožnje čez parcelo)?
Hvala!!!
Lepo prosim, če ima kdo vzorec pogodbe o služnostni pravici(vožnje čez parcelo)?
Hvala!!!
Čez mojo parcelo poteka občinski vodovod. Letos namerava občina menjati cevi. Ko so bili občinarji na ogledu, smo se dogovorili, da poseg dovolim, pod pogojem, da stvar spravijo v prvotno stanje. Za odškodnino pa mi bodo naredili malo večji odkop in ga asfaltirali, da bom pred garažo pridobila mesto še za en avto.
Sedaj so mi poslali na vpogled pogodbo, v kateri piše, da za stalno brezplačno dovoljujem občini služnost na tem zemljišču.
Ali je možnost, da občini služnosti ne odobrim, odobrim pa enkraten poseg na zemljišču? Če pristanem na služnost se bojim, da bodo lahko ob vsaki okvari prišli in razkopavali po mojem vrtu in dovozu, posekali morebitno drevje ipd.in to brez mojega soglasja.
Po javni poti ki jo uporabljamo že nekje 50 let je bil leta1998 narejen asvalt !
Eno tretino je financirala vas ostalo pa občina . Pot gre po sosedovi parceli in ga obćina ni razlastnilila,sedaj po 50-ih letih neovirane vožnje mi sosed hoče prepovedati uporabo poti -ćeprav nas do sedaj niso nikoli ovirali pri rabi !
Zanima me ,če bom moral prositi za služnost preko sodišća -ker se z njim ne morem dogovoriti in kdo bo plaćnik vseh pripadajoćih stroškov ki bi nastali ?
HVALA ZA ODGOVOR IN L.P.
Alda,
Občina ne sme in nima pravice posegati na tvoje zemjišče brez tvojega dovoljenja. Zaradi tega tudi išče od tebe trajno služnost oz. za čas obratovanja vodovoda za parcele, ki tangirajo tvoje zemljišče. Ne vem kako imajo urejene papirje, vendar če rabijo gradbeno dovoljenje, potem brez sklenjene služnosti vseh lastnikov le-tega ne morejo dobit. Samo neko ustno ali pisno dovoljenje lastnika v tem primeru ne velja.
V kolikor pa bi šlo za rekonstrukcijo in gradbenega dovoljenja ne rabijo (v kar dvomim), bi mogoče šlo samo s tvojim “ustnim ali pisnim” privoljenjem, vendar za občino to ni dolgoročna rešitev, pa tudi zate ne. Služnost pa seveda pomeni ravno to, da bodo ob vsaki okvari lahko posegli na tvojo parcelo. Verjemi, da brez veze tako ne bodo. Seveda, pa si moraš tudi ti zagotoviti določene pogoje v pogodbi, ki bodo v tvojo korist in sicer:
če si se v zameno za odškodnino dogovorila za odkop in asfaltiranje – ali so to v pogodbo zapisali, da je dogovorjeno, da ti bodo v času rekonstrukcije naredili to in to? V kolikor v pogodbi to ni jasno zapisano in opredeljeno, kako, kdaj in kje, se lahko obrišeš pod nosom za vse ustne dogovore. Eni namreč sklepajo pogodbe, drugi pa izvajajo delo na terenu in ti navadno o tem nimajo pojma. Tudi časovno, da se vsi papirji uredijo, traja kar lep čas in do takrat, ko se bo delo na terenu začelo izvajati, se bo tisti, s katerim si se ustno dogovarjala, ali izgubil ali menjal službo ali še najbolj verjetno – o tem ne bo imel več pojma.
Priporočam, da skleneš to pogodbo, ker je koristna za obe strani. Občina vsekakor mora imet vpisano služnost, za tebe pa je tudi dobro za zavarovanje za vnaprej. Seveda pa glej, da bo v pogodbi vse dogovorjeno tudi zapisano. Imaš pa še drugo možnost, da se odškodnini ne odpoveš in le-to zahtevaš. V tem primeru gre za odškodnino za trajno služnost in odškodnino za povzročeno škodo. Cenilni zapisnik izdela sodni izvedenec kmetijske stroke na stroške služ. upravičenca. Dogovoriš se za neto odškodnino, ker na ta znesek mora sl. upr. nakazati še akont. dohodnine (v nasprotnem primeru jo boš ti).
Nikar se ne daj pregovorit, da si neupravičena to zahtevat ali da si moraš cenilca sama plačat. Naj ga priskrbi občina in cenitev tudi plača (ker trajno vpis služnosti oni rabijo in ne ti, tebi bodo tako zaračunali vodo).
V služnostni pogodbi pa naj bo še zapisano: “Za vse druge posege med izgradnjo, obratovanjem, vzdrževanjem in nadzorom objekta, ki niso kriti z odškodnino iz …. člena te pogodbe, se služ. upr. zaveže lastniku plačati dodatno odškodnino v višini cenitve nastale škode.” Iz tega člena boš kasneje lahko uveljaljala dodatno odškodnino, ko bodo zopet “šarili” po tvoji parceli za povzročeno škodo (ne pa za služnost, ki je trajna in je plačana samo iz osnovne pogodbe), .
Bodi vztrajna in še enkrat ponavljam, velja in sklicevala se boš lahko samo na to, kar bo zapisano v pogodbi.V kolikor pa na tvoje pogoje (razumne in v mejah normale) ne pristanejo,
imajo še vedno možnost prestavitve trase, kar pa dvomim, da je v njihovem interesu.
Vso srečo in ne daj se.
Forum je zaprt za komentiranje.