Smejmo se: domislice in prigode naših malčkov
čist frišna: se spravljam h gledanju sanjskega moškega, pa mi mož (je že doma, iiiiiiiii!!!!) reče “pa kva boš ti s sanjskim moškim, če maš pa dva doma???” Pa rečem jest,”sej moja sta najboljša, jest to zmerej pravm” V tistem pa tamal noter pade “jaaaa, jaaaa, jaaaaa” in to s tisitm podtonom “kar nakladej,ja!”
Se še zmer mal hahljava.
DRugače pa Tinkara, kar je mojga, lohk vse objavš!
Sem se spomnila še tole:
Pred kakšnim tednom sem odhajala v službo in je punčka (decembra bo stara tri leta) prosila, če gre lahko z menoj. Lepo sem ji razložila, da ne more, da imam jaz tam delo in ne bi imela časa zanjo….
Že skoraj v joku je prosila, če gre lahko tudi ona v službo. In sem jo vprašala: Ja, kaj boš pa delala v službi?
Pa mi odgovori: “Bo Blane (moj šef – Brane) povedal!”
____________________________________
Ko smo ravno pri službah:
Sosedova deklica, stara štiri leta (hčerka zdravnice), pri nas na obisku.
Moja mama jo je vprašala, če bo tudi ona zdravnica, ko bo velika.
In deklica resno odgovori: “Ne vem še, kaj bom, ko bom velika. najprej bom morala najti kakšno dobro službo, potem se bom pa odločila!”
__________________________________________
Naš mulček (4l) po TV gleda Janšo in reče: “Mami, tale pa nek’ ‘ma lase, nek’ jih pa nima.”
Pri treh se je igral z Malim Vedijem in naenkrat opazim, da z nogami vsake toliko časa potolče po tleh. Vprašam ga, zakaj to počne. Odgovori mi: “Saj pravi, naj poskusim z nogam’.” (seveda mu je Vedi govoril, naj poskusi znova).
Naša mišolinka 2,5 je zadnjič, ko smo malo mamice kofetkale uspela prevrnit mizo s pijačo. K sreči smo vse polovile, le njen kozarec je padel na tla, a se ni razbil.
Mala joka in joka. Vsi jo tolažimo, da to ni nič hudega, saj se ni nič razbilo in nikogar nič ne boli. Ona pa joka in joka. Na koncu po vseh prigovrjanjih pa izdavi:” Jokam, ker bom sedaj žejna. (V kozarcu je bilo za prst soka)”
________________
Še ena od danes:
“Mami jaz grem v labotatorij.” Jaz jo zaslišujem, kaj to je. Odgovor:”Pa saj veš labotatorij”. Odpravi se k vhodnim vratom, da bo odšla. Seveda tečem za njo ona pa meni: “ne bit tečna, atiju grem pomagat sjaufat.”
Pojasnilo: ati ima v spodnjem nadstropju sobo v kateri popravlja računalnike in ji reče laboratorij
Sem se takoooo nasmejala : ))))) vasim mulckom, da bom sedaj lažje še malo pospravljala (moji dve mucki sta že v mižalah).
Nočko Alenka
1. Moj 3 letni nečak je bil pri meni na počitnicah. Zazrl se je v poročno sliko iz katere se smehljava jaz in moj mož in vprašal:” Popek, zakaj pa tvoj mož ni našemljen?”
2. Ko je bil star pribl. 2 leti, sem ga enkrat hecala, da mu bom kar roke pohrustala, pa je rekel, da ne, ker jih rabi za igrat. In tako naprej, da noge tudi ne, ker jih rabi za hodit, usta za govorit, nos za rožice duhat,… Na koncu sem rekla: “Ti bom pa ušesa pohrustala, saj ušes pa ne rabiš!” Pa je odgovoril: “Ja jih rabim, za umivat!”
Joj, sedaj sem se spomnila še dve od nečaka. Sicer se obe navezujeta na smrt, ampak tudi takrat lahko pride do smešnih situacij, sploh, če so zraven mali navihančki.
Ko je bil nečak star 3 leta, mu je umrla prababica. Ko smo tako stali pred vežico, je naenkrat vprašal: “Zakaj pa je mama Ana umrla?” Mamica mu je odgovorila: ” Bila je stara in bolna, potem je morala v bolnico, ampak ji tudi tam zdravniki niso mogli pomagati.” Potem pa je on, takrat ves nor na avtomobile in vse kar sodi zraven, vprašal: ” Kaj pa avtomehanik, a ta ji tudi ni mogel pomagati?”
In čez dva meseca umre še babica od mojega moža, pa jo je prišel še moj brat z družino pokropit. Nekaj časa so tiho stali v vežici, nakar nečak glasno vpraša: “Ja, kaj ne bodo nič postregli?”
Najbrž je imel prav lep spomin na prejšnji pogreb, ker so kar naprej ponujali piškote in se jih je lahko do sitega najedel.
Naj še jaz pristavim svoj piskrček. Hčerka je stara dve leti:
– Zadnjič v trgovini, nakupiva vse potrebno, greva do blagajne, kjer ji vzamem eno Frutabello. Ona pa pokaže na Kinder happyhipo. Ko ji rečem da ne, ker je že dobila Frutabello me samo pogleda in reče: ” Pridna bom.”
– Še vedno imamo dudo a le za spanje. In tako je zadnjič v vrtcu zunaj, ko je začela nekaj tečnarit zahtevala od vzgojiteljice dudo, pa ji je vzgojiteljica rekla, da ne, da ima dudo samo za spanje. Ona pa čez nekaj trenutkov suvereno reče: “Zaspana sem”.
– Ali pa ta fora, da se hoče striktno vozit v novem avtu, če moramo iti kam s starim, strogo protestira.
– Zadnjič si je zaželela čaj, pa sem ji ga prinesla in rekla :”Izvolite gospa,” pa je ona odgovorila:” Nisem gospa, jaz sem K….
Hej!
Tinkara, mogoce ne bos verjela, da so sedemletniki sposobni tudi crnega humorja. Pa so!
15 let je z nami zivel krasen kuza Kim. Seveda so ga vse generacije prvckov poznale. Edina stvar, ki se je je strasansko bal – blisk in grom. Vedno je takrat iskal “streho” nad glavo, kakrsnokoli ze! Nekoc je na sprehodu hcerki zbrisnil ob prvem gromu.
Jaz v ucilnici v pritlicju in nejeverna prisluhnem rahlemu bevskanju pod oknom. Pogledam in seveda, bil je kuza Kim. Hisnik ga je spustil v solo, pritekel je v ucilnico in se stisnil pod mojo mizo – v splosno veselje otrok. Niti muksnil ni, le rahlo se je tresel ob ponovnem grmenju. Hcerka ga je pa povsod iskala. Mobilcev seveda takrat se ni bilo.
No, zdaj pa k pravi zgodici.
Bil je kar precej bolan in sem pred poukom obiskala veterinarja. V solo sem prihitela nekoliko upahana, kar so otroci takoj opazili.
Potem je stekel pogovor o tem, da sem bila pri vet. Deklica povprasa, ce bo ozdravel. Seveda se bo pozdravil, vsaj upam. Druga deklica doda;
Saj ne bo umrckal, ne? V tem pa Andrej pomodruje:
Saj ne bo tako hudo, ce bo umrckal. Trsica ga bo dala nagacit in bo se vedno spal v kosari v predsobi kot ziv in mi ga bomo sli lahko bozat.Trsica pa ne bo zalostna.
Meni so se vse dlake najezile. Seveda je temu sledil razgovor o rojstvu zivih bitij, o dokoncnem slovesu, o spominu in tudi o tem, da kuzka ne bi dala nikoli nagacit.
Kasneje sem zvedela, da je Andrejev dedek lovec in doma ima nickoliko nagacenih zverinic.
Tisto o rdecem maku in zosu – kaj imata skupnega si ze lani prebrala.
Pa kako raste zelje in ” kislo zelje” tudi.
Modrovanja in pogruntavscine vasih malckov berem z velikim veseljem.
Pa se ena o vnuku. Star dve leti in pol; ponoci se plenicka. V Kranjski gori pa leta 92 niso imei Pampers plenick. Nikomur se ni dalo zgubiti smucanja, zato obisk cez mejo odpade.
Kupili smo neke brezvezne plenice, ki so ga zelo motile. Zato se lepo domenimo, da bo lahko brez njih, da ga bomo dali pravocasno tudi ponoci lulat. Zelo lepo je to sprejel. Ko se je hcerka vrnila v Anglijo, je tako nadaljevala se kak teden; Pampers nimajo vec.
Nekega dne sredi trgovine veselo zavpije: Mami, poglej Pampers, zdaj pa bomo kupili!!
Ker ga je prodajalka lepo pohvalila, ces da jih vec ne rabi, je pri tem ostalo.
Lep dan vam in vasim malckom, pa se veliko ” modrih misli” Babi
Od zdejle, se ful zabavamo:
Gasperju smo dali malo kamping mizico in prucko zraven, da lahko rise. Ampak je bila prucka prenizka, zato je Grega prinesel malenkost visji stolcek. In se mali zabava. Nato sestopi in se malo sprehodi. Pa gre nazaj in vidi, da se ne more usest brez pomoci ker je previsoko. Zato… gre po prucko in si meni nic, tebi nic naredi stopnicke.
Tanja
aja, stari smo pa 16,5 mesecev
Evo ena frišna iz ust moje 5-letnice danes zjutraj. Ko je dokončala risbico, jo je hotela obesit na steno. Ker nisva našli selotejpa sem rekla, da jo bova pač dali na oglasno desko. Na njeno vprašanje kaj je to, sem ji pokazala tisto plutovinasto zadevo na steni. Pa reče; Hej mami, ti sploh ne veš kaj je oglasna deska. Oglasna deska je tista deska na tleh, ki se oglaša, če stopiš na njo, saj veš taka kot je v Cityparku v igralnici.
Tiste, ki niste bile tam, res je, na tleh so plošče, ki se oglašajo ko stopiš na njih.
Smo se pošteno nasmejali.
Lp Andreja
Okrogla miza
Kolegica je pripeljala na uciteljski strokovni posvet tudi 5 letnega sineta
( ni dobila varstva). Lepo mi je prej razlozila, da je to “okrogla miza”( takrat zelo priljubljen izraz za manjse stevilo ljudi v diskusiji), kjer bo lepo risal, ko se bo skupina uciteljev pogovarjala. Res se je vzorno vedel, risal in nikogar vznemirjal.
Ko sta prisla domov , je ociju potozil, da ga mami heca, ker je bila tam cisto navadna dolga miza – prav nic okrogla.
Moram še jaz nekaj dopisati:
Matevž je star 21 mesecev in ravno je bila aktualna pravljica Rdeča kapica. V nedeljo zjutraj sva šla z malim sama na sprehod v gozd – pač, nič posebnega. Naslednji dan ga mož vpraša: “Matevž, koga pa sreča Rdeča kapica v gozdu?” Odgovor v trenutku: “Tevža!” Hja, valjda, kaj ati sploh sprašuje, saj je ON šel v gozd!
Aja, pa če še ne veste, Rdeča kapica baje nese babici PIVO!!! Ne vem, od kod mu to.. ; ))
“Žuži, bejž dol z mize!”
Žuži gluh kot zemlja!
“Žuži, bejž dol z mize, Sej veš, kaj je na mizi a ne?”
Žuži črnogorsko počasi leze dol z mize in pojasni
“Na mizi je kuh! Jes pa nišem kuh!”
“Ne, ti pa res nisi kruh. Kaj si ti?” vpraša babi v pričakovanju odogovora ‘en fantek!’
“En hinavc!” zabije sine
(mu je dedi zadnjič reku, da je en mali hinavc, ker ga je naprej udaril, nato pa pihal in lubčkal in se podkupljivo smehljal)
Bereva z mojo skoraj petletnico zvečer Rdečo kapico, vovk je že srečal Rdečo kapico in jo ogovoril itd.(Dober dan, Rdeča kapica, kam pa kam…), pa mala vpraša: “Mami, kako pa je vovk vedel, kako ji je ime?”
In ko jo je poslal nabirat rože, nato pa nekaj odstavkov kasneje, ko je bila uboga kapica že v volkovem trebuhu: “Mami, a jo je z rožami vred požrl?”
Se peljemo po naši preljubi Gorenjski, pa mož občuduje hiše: “Lej ta mi je všeč, pa una je full dobra, uf, tako bi pa res imel…”, žaba pa: “Tati, pa saj veš, da ne moreš vsega imet.”
Pri dobrih dveh letih je moj sin dobil vodene koze. Opazuje se v ogledalu medtem ko se za njim preoblacim v svezo majico.
V ogledalu zgrozeno opazim, da je v belini majice opaznih nekaj sadnih madezev v obliki pik, ki se ocitno niso oprali… Nejevolno zavzdihnem, sine pa me pogleda, se mi hudomusno nasmehne in mi rece: majicka se najezla pikic (in pokaze na svoj trebuscek poln pik).
Hvala in lp vsem mamicam ker ste mi s prisrcnimi otroskimi prigodami polepsale dan.
E.