ej, punce tole pa je bilo za polulat v hlače. res kul

in ker ne morem bit tiho, to na glas med hihitanjem izjavim – uhu, se bom polulala – pa prileti dete in reče – ne, mami, hilo, hitlo na stlanišče, vse počaka …
T.

Moram tudi sama svoj piskr pristavit.

Bila sem bolna, vendar ni bilo druge, da sem popoldne kljub zares slabemu stanju (no, ja – huda vročina, glavobol,…) pazila na mojega malčka – takrat dve leti in drobiž – ter bratovo malo – tri leta in drobiž.

Seveda nista razumela, da sem bolna, da bi rada mir, da bi morda v miru gledal’ risanke… , ampak sta skakala, norela, kričala. V momentu, ko je bila mera že zares polna, sem rekla: “Vidva sta pa zares naporna!”

Očitno se jima je nova beseda dopadla in sta jo ponavljala še in še.

Neakj dni zatem sva z atijem naletela “na različna stališča” in je ati – v izogib prepiru – raje zapustil prostor. Malček pa: “Mami, ati je pa res naporen, ne?” Je bila takoj spet dobra volja na sporedu.

Neverjetno, kako lahko malčki spremenijo človekov svet!

LP

Naša takrat deset mesecev stara pikica, je vedela kako dela pujček- hrrr, hrrr. Enkrat, ko je nekaj jedla in je bila cela umazana od hrane, ji jaz rečem takšna si kot pujček, ona pa hrr, hrr.

:))) iz obdobja, ko smo bili še trije in je najin mulček štel recimo kakšni dve leti…..nakupujemo, mali princ seveda v vozičku…jaz zavoham, da nekaj strašno lepo diši, gremo drugam, spet diši…..ta omamni vonj je potoval z nami….madonca je lepo dišalo…..mali priden v vozičku…nobenega tečnarjenja…..no pa se mami le spomni in pogleda kaj počne potomec…..malček je po sebi zlil celo kopel za banjo…mislim, da od Nivee in se zelo “intenzivno” umival, opral lase………..
Nauk iz te zgodbice je sledeč: vedno z nakupovalnim vozičkom po sredini med policami, izven maneverskega prostora otroških ročic.

Sine po pouku slovenščine:” mami, a veš da je bil Prešeren kokakolik in doma je bil na vrbi.”

hihihii, ko bi le bil

Dam našo 3,5 letnico spat, pa me pokliče čez 15 minut in mi reče:”Mami mene je pa čarovnica v liziko začarala”
Ne vem od kje je ti vzela?

Pa danes zjutraj zapeljem avto iz garaže in me vpraša:” A bova kmalu v vrtcu?”
Mava ene pol ure vožnje, pa še niti štartale nisva!

V šoli otroci rišejo svojo družino. Fant edinček začne stokati in jamrat, ker mora narisati mamico, očka in pa sebe. Pa mu pravi drugi: kaj boš ti jamral, mene poglej, jaz nas moram narisati šest: mamico in očka, starejšo sestro, mlajša dvojčka in še sebe.

Ena iskrica iz našega vrtca:
Kdaj pride moja mamica?
Kmalu…
A ko še malo zadremam pa še malo pojokam?
—————————-

Ko je bila mala stara okrog 2 leti, je ati zbolel. Pa mu pravim:
A si že vzel tableto?
Tamala pa na noge, v kuhinjo pod pomivalno korito in prinese atiju tableto – za pomivalni stroj!

——————————-

Prijateljica je noseča z dvojčki. Pa me mala (3 leta) sprašuje:
Mami, kako bo pa dala dojenčka ven, če ima dva?
Ja, rodila ju bo.
Ja, mami, ampak če sta dva.
Najprej enega, potem čez nekaj minut pa še enega.
Aha, a bo pol imela tolk velik trebuh kokr ata?

Lep dan,
T.

V pojasnilo najprej to, da sem imela pri drugem otroku carski rez, mali je spremljal čiščenje rane in kako se je celila.
Moja prijateljica je bila noseča in malemu razlagam, da gre Dada rodit dojenčka, da je dojenček že dovolj velik, da se rodi (porod so ji sprožili). Mali me resno vpraša:
“Ti, mami, a je zdlavnica že nože nablusla?”
Pa ga vprašam, zakaj pa naj bi zdravnica nože brusila in mali mi odgovori:
“Ja, da bo Dadi tlebuh zlezala in dojenčka ven lodila.”

Naša triinpolletnica hodi v vrtec. Zadnjič izjavi:

Fantje imajo radi avtomobile, punce pa Dragota. (Drago je hišnik v vrtcu!)

Natassa

Ko smo mojemu nečaku povedali, da bom rodila in da imam dojenčka v trebuhu (star je bil 3 leta), mi je vztrajno dvigoval majico in kukal pod njo in gledal, kje je zdaj ta dojenček o katerem vsi govorimo!

Mala si je danes zmislila “novo” pesmico, ki gre takole:
ringa, ringa raja,
muca pa nagaja,
otroci pa plešejo
pa vse na tla pomečejo 🙂

Odpravljali smo se na morje. Naši punci je dedi rekel: Pač pazi na morju, da te ne požre morski pes (stara je bila 3,5 let).
Potem smo bili pa na bolj samotni plaži, pa pridrdra mimo en mali čoln na njem pa mali kuža in laja na ves glas. Tamala pa panika, pazi, gremo (je že bila v teku), to je morski pes.
Pa ni videla kužka v čolnu, slišala je samo lajanje, ki je prihajalo z morja. Z možem sva se tako smejala, ona pa je gledala izza enega drevesa …
Lp.

Danes popoldne naša punčka ni spala. Zato je bila ob 6ih zvečer že zelo sitna. Nič ni bilo prav, sitnarila je, ni hotela obuti copatk, sleči jakne….

Ker sem bila že zelo blizu stanja, ko mi dvigne pokrovko, sem strogo vprašala: Eva, kaj bom naredila, če ne boš ubogala?
Pa mi tamala odgovori: Preštela do deset!

Nataša

PS: navadno najprej opozorim, da bom preštela do deset in do takrat mora ubogati.

Natassa!!

Kje ste v vrtcu – mogoče na Prulah ali pa Stara Lj- pod gradom??? Jaz sem tam (pod gradom) včasih delala in smo imeli hišnika Drago-ta. Je res faca.

Včeraj sva z hčero(4) gledali Pastirce. Pa sem ji razložila, da je to povestico napisal France Bevk. Ona pa čisto resno:” zakaj pa bel, zakaj pa ne črn ali rumen?”

Ne, mi smo doma v Kranju.

Hecno je, da hišnik Drago ni ravno najbolj čeden človek, bradat, pri 50-ih, niti se nič ne ukvarja z otroki. Kosi travo, skrbi za igrala, kaj pošraufa.

Je pa edini moški tam okoli:))

Natassa

Pri dveh letih je Jan veselo razlagal sosedi, da naj pride pogledat dedija, ki ima novo lulo (kar je pomenilo frizuro).

Te zgodbe o nasih zakladih so res simpaticne in smesne, zato upam, da bo ta tema se dolgo na prvi strani…tako,… malo za pozivitev turobnih jesenskih dni.
Ko moj angelcek se ni dopolnil 20m, nekega dne zaslisimo iz njegovih ust: fuki faki, f.. f…, in tako ponovi kar nekajkrat. Z mozem se samo spogledava, obrneva stran in se seveda do solz nasmejiva. Komentarja pa ne dava nobenega, ker sva pac mislila, da se je samo igral s crkami in je pac tako naneslo.
Naslednjega dne je bilo spet slisati: faki, faki…vmes se fuki..itd. Potem me je pa ze zacelo zanimati, kje je to pobral (doma prav gotovo ne), kaj pomeni in seveda, v katerem jeziku je. Mozu sem rekla, da to ze ni iz slovenscine!!! Ko spet omeni besedi, ga toliko casa “obdelujem”, da koncno izvem kaj pomenijo: tukaj fantek (=fuki faki)….

En lep dan,
E.

Naša dvoletnica dela same lumparije in potem ko jo dobiš na delu, se tako pobalinsko zareži na vsa usta in reče “Jaz sem falotek!”

Ena čisto ta frišna, se je zgodila danes: ravno pridem z malidvema domov, najmlajšo pustim v vozičku, da spi naprej in grem v dnevno. Zaslišim prvo, 27m, ki pravi, da bo zaklenila vrata, se zaženem k vratom a, žal prepozno. Me je zaklenila v dnevno!! In potem se reži, odklenit pa ni znala, v tem se zbudi mala na hodniku, se začne jokat, slišim prvo, ki zakoraka v kuhinjo – panika, ker nam včasih prižge peč… Kličem hitro moža v službo (še dobro, da me je zaklenila v dnevno in ne v kopalnico :)) in mož ni mogel priti, ker je ravno imel vaje in ne more kar tako oditi in pošlje sodelavca, da me je rešil. 🙂 Ne morem vam povedat, kako so se tiste minute vlekle, ko sem čakala na svojo “odrešitev”, sem se probala zbrat, prepričala prvo, da se je šla igrat v svojo sobo in da naj sestrico, ki joka pusti pri miru. In potem je še cel dan prav zadovolno razlagala, kako je ona mami zaklenila.
Seveda smo sedaj se zakleli, da bomo s temi ključi previdni – ponoči zaklepamo kuhinjo, dnevno in kopalnico, ker lahko ona “zaide” tja in mimogrede ušpiči kakšno lumparijo, ko mi spimo. In očitno smo danes spozabli ključ vzeti ven. Lekcija, ni kaj!
Pred kakim mesecem pa me je zaprla na balkon, ampak je bil mož doma. Da ne omenjam, da moramo vhodna vrata zaklepat od zgoraj, ker od spodaj tisto kljuko obrne in gre ona “na sprehod v živalski vrt” ali pa “V Avstalijo” s punčkami v vozičku.

Pa še ena: pridem zadnjič v kuhinjo, katero sem zapustla pred 20 sekundami in jo vidim, kako je na kuhinjskem pultu. Izbuljim oči, kako pa je tja prišla in reče “Po stopnicah” – se pravi po ročajih od predalov in potem mi je seveda to takoj vneto pokazala.

Pa še ena, ko je bila stara 13 mesecev: nam je dala česen v pralni stroj in to čisto celega. Jaz sem že cel dan dajala plenice noter, da jih bom zvečer oprala in tako niti nisem pogledala, kaj je vse noter, ko dam prat. To sem vilda šele, ko sem jemala ven. Oz. bolje, zavohala. 🙂 Kar nekaj pranj je bilo potrebnih, da je šel vonj ven.

Tale je frišna, od danes zjutraj: “Mleko rodi kakav.”

Logično, ne? Vsaj triletnici…

Danes ponoči spi moja 3-letnica zraven mene. Od pol petih, ko smo naredili rošado v posteljah, ne spim več. Tuhtam, tuhtam, odštevam minute do budilke, kar naenkrat tamala skoči pokonci, si z vso ihto začne razpenjat pajacka, hiti, hiti, slači en rokav, tako hiti, da se ji vse zameštra, še bolj hiti, vmes z rokico že sega po plenički, ježki se že slišijo… Vmes jo sprašujem: kaj je miška, a greva lulat (uboga jaz naivnica, sem mislila da smo dočakali D-day), ona pa nič, še hitreje se slači, zdaj že drug rokav obrača, sezuva nogavičko, panika na višku, slači hlačnico, jaz še naprej sprašujem, greva lulat, kaj je ipd., ona pa nič, panika, panika, panika, končno je plenička svobodna, ježki stran, odpet, odpet, plenička odleti, mala pa srednji prstek, se popraska po luliki, spusti dolg vzdih, se vrže na posteljo in zaspi.

Trenutno je pri nas najbolj aktualni lik v pravljicah “glda calovnica”, s crnim ogrinjalom in klobukom.

V restavraciji v toplicah, kamor smo sli na obisk k nasi Tami (moji mami) je za mizo sedela Nuna in obedovala. Drzim dveletnika za roko in gremo proti mizi, kamor bomo sedli. Mali na siroko odpre oci, odprtih ust in nepremicno gleda Nuno. Ze pridemo mimo, ko se iztrga iz roke, tece nazaj, jo potrka po hrbtu in rece: “A si ti glda calovnica?!?!”

– – – –

“Zdaj pa hitro zaspat!”
“Ne ne bom!”
“Hitr’ ucke zapri!”
“Pol pa n’c ne vidim!!”

– – – –

“Mami, a mas ti lada stlica Zorana?” (nasi prijatelji)
“Mama ‘ma rada Atija.” 🙂
“Nee, nimas! Lana mas lada!!!”

Drugic:
Mami, a mas ti lada stlica Zorana?”
Da izbegnem “solato” od prejsnjic: “Ja, imam, seveda njega tudi.”
“AAAAATIIIIII, Mama ‘ma lada stlica Zorana!!!”

– – – – –

V trgovini vprasa gospa pri blagajni: “A si ti fantek kaj priden?”
“Ne, jst sem Lan.” :))

– – – – –

Ana, do solz si me nasmejala oz. me je nasmejal tvoj sinko.

Tamala frčafelca pri dobrih dveh letih. Zvečer ponavadi beremo, ampak tistega večera ona ne more zaspati, ker je predolgo spala popoldne. Da ne bi zbudila starejše sestrice, s katero spita skupaj v sobi, greva “počivat” v zakonsko posteljo. Pozno je, spi se mi, ne morem več peti, se pogovarjati ali pripovedovati pravljic, pa ji predlagam, da mi ona, vsa neumorna in nič utrujena, pove pravljico. “No, plou (=prav). Nekoč je bil en mucek” (samo da se je to slišalo mućek, ker je namesto c-ja govorila tak mehek č). “Bil je zelooo zalosten.” “Ja zakaj pa je bil žalosten?” “Kel je bil sam in ni mel maaaamice,” teatralno skoraj zajoka. Zgodbica me vedno bolj zanima: “Pa potem?” Frčafelca pa kot iz topa: “Ja ne vem, oblni stlan!” (=obrni stran). Namreč stran v knjigi, ki je kajpak ni imela, pa še tema je bila.

Starejša pri dveh letih in pol razlaga moji mami, kako da smo mi revni. Pojma nisem imela, od kod ji to. Resda se ravno ne valjamo v denarju, pa vendar … Seveda se smejimo, potem jo pa mami čez slab mesec vpraša, če smo še tako zelo revni. Mala pa: “Ne, nič več. Zdaj hodi oči v gozd borovnice nabirat!” Pa ja, on, ki je mogoče v svojem odraslem življenju nabral kake tri borovnice?! Od kod ji to? Potem se mi je le posvetilo: tisto obdobje je bila kar nekaj časa popularna omiljena različica Janka in Metke (tista brez čarovnice): In tam so bili revni, potem so šli pa v gozd – med drugim tudi po borovnice …

Lp, Delfina