Smisel branja?
Sam rad preberem dobro knjigo in podobno kot pri slabem filmu sovražim, če izgubim čas za slabo knjigo.
Vendar pa sem opazil nekaj pri nekaterih t.i. kvantitativnih bralcih in sicer, da se zelo radi pohvalijo koliko knjig so že prebrali v življenju, vendar, ko jih o knjigah konkretno povprašaš ne samo, da se ne spomnijo nobenih detajlov, temveč iz knjige niso vzeli tistega najpomembnejšega-NAUKA!
So kot neki knjižni piflarji, ki knjige berejo čisto površinsko in od knjig ne odnesejo nič globljega, temveč le nekaj leposlovnih izrazov, ki jih uporabljajo, da lahko dajejo vtis intelektualcev in ob tem spravljajo v zadrego ostale.
Ali je to res smisel branja knjig?
Kaj si vi mislite o vsemu temu?
meni je smisel branja v tem, da pri tem uživam. če ob knjigi ničesar ne čutim, jo odložim, neglede na to, kako je baje ”globoka” in ”pametna”.
ne razmišljam kaj dosti o tem, kakšen nauk bom iz knjige ”potegnila”.
vsak bo iz knjige vzel kaj drugega, odvisno kdo in kaj si in tako tudi čutiš in doživiš knjigo.
pri meni je tudi zelo odvisno od razpoloženja, priznam, včasih mi paše prav ”pocukrana” limonada, spet drugič klasika ali kaj s psihološko tematiko,…
ob dobri papici pa se vsekakor prileže trič-trač revija :))))
glavno, da mi je ob branju lepo no. to je moje mnenje.
Mislim, da ima vsak človek, ki bere, svoj razlog, zakaj in kako bere. Tako kot eni berejo predvsem za sprostitev bolj “rahle” romane, berejo drugi za službo, ker pač morajo biti na tekočem, tretji zato, ker bi radi iz knjig nekaj potegnili, četrti, da mine čas, peti zato, da so IN, šesti berejo samo svetovne klasike in zbirke knjig, ki spadajo med visoko literaturo. Nekateri si nič ne zapomnijo, drugi vse. Prav nič me ne zanima, kako berejo drugi, jaz berem zato, da si širim obzorje in zato, ker me to zelo zelo veseli. “Pozabim” pa tiste knjige, ki mi niso sedle. Včasih človek to ugotovi šele na zadnji strani, včasih pa na prvih deset. Ker moram res veliko brati (tale moram je bolj po lastni izbiri) berem navadno knjige v naslednjem zaporedju: visoka literatura, strokovna knjiga, malo lažji roman.
Prijazen pozdravček in veselo branje (prav veselim se praznikov, ko bo več časa za knjige)
Neja
Ljubim branje, ljubim knjige.
Prebrala sem že mnogo knjig. Tiste, ki so jih napisali naši ljubi domači in tiste, ki so jih napisali mnogi tuji pisatelji. Z leti pridobiš, kljub temu, če nisi visoko izobražen v literani smeri, okus in vpogled, katere knjige plemenitijo naša srca in katere nas pustijo prazne, nekatere nas pa celo osiromašijo. Vendar se naš okus z leti tako izostri, da znamo ločiti zrne od plev. Tako se mi pogosto dogaja, da večkrat vzamem v roke neštetokrat prebrano knjigo, ker moja duša po njej prav zahrepeni in sem jo nekdaj tudi kupila in uvrstila v svojo knjižnico. Vedno si pravim – če te vsi zapustijo, tvoja najboljša prijateljica, dobra knjiga, je vedno s teboj.
ljubim knjige, kot Mitka.
Berem vsak dan, iz knjižnice si prinesem celo skladovnico, včasih je vmes kakšna lirika, kakšna starogrška drama, kakšen Proust, vsevprek pa raznorazni romani in kriminalke. Kriminalke in vojne romane prebere mož, če mi kaj priporoči, preberem še jaz, sicer pa berem tudi ezoteriko in filozofske razprave, pa psihologijo, pa vse, kar dobim znanega, na primer če na tem forumu dosti pišete o kakšni knjigi in jo potem najdem.
Berem samo zvečer, ko je delo opravljeno, namesto TVja.
Vse skupaj vpliva na mene in je del mene.
Knjige me širijo.
ja… js tut fulll rada berem.. drugi mladi hodjo vn pa to..js pa večinoma kr berem.. ja priznam,marsikdo me ma za čudno,sam to sm pač js:) pa tut me ful veseli, k si širim obzorja in besedni zaklad mam menda dober, tak da pri spisim nimam problemov..
največ pa trenutno berem psihološke priročnike-za samozavest, kako uspeti.. tako.. ker sem namreč še v srednji šoli in želim čim bolje izokoristit življenje ki je še pred menoj.. drugače pa rada berem mladinske knjige, ljubezenske, čustvene -pred kratkim sem prebrala dve čudoviti knjigi,avtorjev ne vem. Naslova sta: Skrivni vrt, druga knjiga pa je Ranjeno srce.. Obe zelo čustveno opisani… Vsekakor mi je boljše brat knjige kot pa gledat tv, ker na tv že maš vse narejeno, nič se ti domišljija ne razvija, in to mi je glupo:)
Iz nekaterih knjig se veliko naučim-iz psiholoških, iz drugih pa..kakor iz katere.. 🙂
lep pozdravček