Pozdravljeni, prijatelji!
Muca, najprej tebi prisrčna hvala za posredovanje
tako čudovite interpretacije skupnega življenja,
življenja v dvoje. Saj ne gre v bistvu za to, kaj je in
kaj ni tvoj stil, gre za to, muca, da podelimo nekaj,
kar se nam zdi lepo, z ostalimi. Tudi moj stil ni ravno prepisovanje iz knjig, čeprav tako izgleda: jaz knjige, misli, speve, nasvete, modrosti zelo rada prebiram. Vsako jutro si namreč vzamem deset, petnajst minut za to, da iz katerekoli knjige, ki mi je pri roki, preberem in nahranim polg svojega želodčka še svojo dušo. In ko začem o prebranem razmišljati, to razmišljanje podelim z vami in vam seveda citiram tisto, kar sem prebrala. Pa nikar, nikar ljuba muca, ne razumi zdaj to, kot da se me je dotaknilo, kot da sem mislila, da imaš mene v mislih, ne, nikar, vem, da si želela samo to povedati, da pač ti ne ponujaš nečesa že napisanega. Saj midve se razumeva, brez dodatnih pojasnil, le pravim in dopovedati hočem, da je včasih nekaj tako lepo zapisano, kot mi sami nikoli ne bomo mogli, vendar nam ostane v duši in želimo to deliti. Tako je to.

In danes, ko sem prebrala vso tisto lepoto, ki si nam jo s pomočjo Preroka posredovala ti, mi je prišel na misel gornji naslov teme, o katerem sva se z duhcem razpisala na srednjih. Pravzaprav sem se le jaz bolj razpisala, ker mi je pač tema zelo ležala in ker ne znam pač nobene stvari na kratko povedati! In ker imam za seboj eno ponesrečeno zvezo, in ker smatram, da “cipresa resnično ne more rasti v senci hrasta” (bemtiš, tega ziher ne bom nikoli več pozabila, hvala ti, muca!), in ker …….. in ker ……

In ker me zanimajo vaši pogledi na vse to, sem si ta naslov izposodila za današnji jutranji pozdrav. Najbrž je tema kar dolgočasna, kar nič kaj primerna za to deževno in že itak dolgočasno jutro, pa vseeno, kdor bo želel o tem pisati, bo pisal, kdor ne bo želel, pač ne bo. Bomo odprli druge teme in skušali dan popestriti z bolj veselim srcem.

Voščim pa vam še enkrat dobro in lepo jutro!
M.

Draga Mariči, sama ne morem nahraniti svoje duše, ker enostavno, ali se ne spomnim, nimam priložnosti, ne vem kje in kako………in hvala bogu, to vedno storiš ti zame !!! In še za koga definitivno.
Aja, o zakonu, ja kasneje, ko se zberem……….
Kako hudo všeč mi je tole ” cipresa ne more rasti v senci hrasta “. !!!!!!!!!!

Dobro jutro punci in seveda vsi ostali.. ki so .. kje pa vem 🙂 Marija, po prebiranju mucine teme in sedaj še tvojih misli, mi enostavno ne pride nič pametnega na misel… mogoče samo to, da če bi se vsi držali Preroka.. potem bi bil naš svet popoln… Tko pa v vsaki zvezi… prihaja do nians, ki so nekje poudarjene bolj nekje manj… Zdej, ker je naslov teme “Smisel zakona”.. jaz na zakon sam ne dam veliko… važna je veza.. veza dveh, ki sta pripravljena deliti tako dobro kot slabo, si stati ob strani, ko je hudo ali ko je lepo… če je to podpisano še pred svetom.. potem je pač to podpisano.. ne vidim pa tukaj kakšne večje obveze, kot če dva živita… uh.. kakšen glup izraz v “izvenzakonski skupnosti” :)))

Jani želi vsem, da bi jim zveza takšna ali drugačna, prinesla veliko lepega in vse naj naj.. seveda pa želim vsem lepo dobro jutro in full lep dan :))

hehe, Jani! Se strinjam – kakšen glup izraz. No, vsak ima tako, kot si sam postelje, a ne?

Tudi Lili želi vsem dobro jutro in da bi sonček končno posijal.

Dobro jutro vsem,

o tem se velikokrat sam sprašujem. Za sabo imam en podrt zakon in zato sem bil takrat zelo skeptik, da se bom sploh še kdaj poročil. Prav lahko živiš skupaj, ne da to kronaš s poroko. Potem sem spoznal dekle, ki me je tako prevzelo, da o tem nisem več razmišljal. Z veseljem sem ji nataknil prstan in upam, da bo dejansko trajalo za večno.

Mišon

Dobro jutro še vsem drugim…hodim od teme do teme in vam veselo voščim dobro jutro…Danes sem izredno dobre volje..kako naj rečem..jutro se je lepo začelo ob prebiranju vaših misli..
Ja Marija se razumeva ja…brez pdnapisov.Mene pa itak tudi že dobro poznate,da sem večkrat preveč šaljiva, kot pa da vas presenetim s takšno resno temo kot včeraj.Ampak tud te stvari imam rada.rada o njih razmišljam..le da mi zaenkrat časa primankuje zase…in take lepe stvari.

Jutro mišon!***** Lepo si to napisal…tudi predhodniki pred teboj…Zakon oz smisel zakona ni podpis…niti ni obroček na prstu..je veliko veliko več.In to tistih majhnih drobnih stvari.Vem samo to,da se s tem korakom lahko dobro za……. če v zakon stopiš prehitro,nepremišljeno..

Če sedaj pomislim se pomoje nikoli več nebi poročila.Ćisto lepo je pomoje živeti na koruzi…Če sta dva prava skupaj ni ovir,pa tudi če ju ne veže tisti obroček in podpis.. Podpisana sta globoko v srčku in obročkana z najlepšim prstanom…Tam doli , kjer se srčka dva zlijeta skupaj z duščcama…

To knjigo sem res požirala včeraj,še sedaj mi odzvanjajo v ušesih te besede…

DOBRO SI ZAPOMNITE!!

Kadarkoli vas pokliče ljubezen ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti,se ji prepustite,
čeprav se utegne meč,skriti med njenim perjem,vas raniti..
In kadar vam govori,ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje,
kot vam sever pustoši vrtove.

Kakor žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas,da bi vas razgalila.
Preseja vas,da bi vas rešila plev.
Melje vas do čiste beline.
Zgneta vas,dokler ne postanete voljni.
Nato vas izroči svojemu ognju,da bi mogli postati kruh za božjo gostijo..

VSE TO VAM STORI LJUBEZEN,KI JE SMISEL VSEGA.IN TO ZATO,DA BI SPOZNALI SKRIVNOSTI SVOJEGA SRCA IN V TEM SPOZNANJU POSTALI DELČEK SRCA ŽIVLENJA!

Jaz sem našel še eno dobro zadevo. Je sicer v angleščini .

Happiness On Hold

We convince ourselves that life will be better after
we get married, have a baby, then another.
Then we are frustrated that the kids aren’t old enough
and we’ll be more content when they are.

After that, we’re frustrated that we have teenagers to deal with.
We will certainly be happy when they are out of that stage.
We tell ourselves that our life will be complete when our
spouse gets his or her act together, when we get a nicer
car, are able to go on a nice vacation,or when we retire.

The truth is, there’s no better time to be happy than right now.
If not now, when? Your life will always be filled with challenges.
It’s best to admit this to yourself and decide to be happy anyway.
Happiness is the way. So, treasure every moment that you have
and treasure it more because you shared it with someone special,
special enough to spend your time with…and remember that time
waits for no one.

So, stop waiting

–until your car or home is paid off
–until you get a new car or home
–until your kids leave the house
–until you go back to school
–until you lose ten pounds
–until you gain ten pounds
–until you finish school
–until you get a divorce
–until you get married
–until you have kids
–until you retire
–until summer
–until spring
–until winter
–until fall
–until you die

There is no better time than right now to be happy.

Mišon

:)))))))))))))))) a viš!!!!! :)))))) včasih je pa človek res en mal..smotkan..

Včasih nisem mogla razumet, kakšna moč je v tistem obročku na levi roki in podpisu v knjigi.
Sicer pa še danes tega ne razumem.

Lili je bila včeraj na probi poročne obleke :))) pa ne zame :))

Hi, da ne bo jutro tako moreče, kot sem ga
začela, bemtiš, mi je že žal, ampak …………..

pa tole poslastico:

TRGOVINA ZA NAKUP MOŽA

Nekoc je obstajal “Center za nakup moža – Husbands Shopping Center”
kamor so lahko šle ženske izbirati moža med mnogimi možmi.
Center je imel pet nadstropij z možmi po narašcajocih in pozitivnih lastnostih bolj ko si se vzpenjala po nadstropjih. Edino pravilo je bilo, ko si enkrat odprla vrata v katerokoli nadstropje, si morala izbrati moža iz tega nadstropja, in ce si šla naprej v višje nadstropje, nisi mogla vec nazaj, razen, da si zapustila center.

Torej, nekaj deklet je odšlo v center poiskat moža.
Na prvem nadstropju so imela vrata napis: “Ti možje imajo službe in ljubijo otroke.” Ženske so brale napis in rekle: “Dobro, to je bolje kot ce ne bi imeli službe ali da nebi ljubili otrok, vendar se sprašujem kaj je še naprej?”
Torej so odšle naprej. Drugo nadstropje je imelo napis: “Ti možje imajo visoko placane službe, ljubijo otroke in so izredno dobrega videza.”
“Hmm” pravijo dekleta. “Vendar, sprašujem se kaj je še zgoraj?”
Na tretjem nadstropju je bil napis “Ti možje imajo visoko placane službe, so izredno dobrega videza, ljubijo otroke in pomagajo pri gospodinjskem delu. “Uau!” pravijo ženske. “Zelo vabljivo! Vendar, tu je še vec zgoraj!”
Napis na cetrtem nadstropju pravi: “Ti možje imajo visoko placane službe, ljubijo otroke, so izredno dobrega videza, pomagajo pri gospodinjskem delu in imajo mocno romanticno žilico.” Oh, Bog se usmili! Vendar samo pomisli! Kaj mora biti šele v naslednjem nadstropju?!”
Torej so odšle naprej v peto nadstropje.

Napis na teh vratih je bil:
“To nadstropje je tukaj samo zato, da dokaže kako je
ženske nemogoce zadovoljiti.”

M.

HJa no viš..pa smo spet tam..heheheheheh
sej ni moreče Marija..lepo si zastavila..res..!!

Tudi za mene ni moreča zgornja tema :))

Tole napisano pa eh, that”s life ! :)))))))))))))))

Ojej, ojej, muca, printam, printam in bogme,
ko se spet srečamo, bom znala to na pamet,
verjemi mi. Seže tja, kjer telo ni več otipljivo,
kjer duša ni več tako močno ranljiva, kjer se
zrno doda zrno in je njiva bogata in polna!
Hvala, muca!
M.

Super,super. :-))

Kaj ti je bilo tako zelo všeč…???

Veš mišon, ko sem tole prebrala , mi je bilo , kot bi mi vzel iz duše.

Tudi midva z možem sva včasih živela v pričakovanju jutrišnjega dne , nasledjega leta , ko bo …..
Mimogrede so naju motile tudi drobne vsakdanjosti kot so nepobrisan prah , neopran avto , hči , ki nevzgojeno odgovarja – ko bui le že šla ven iz pubertete , noče sama delat nalog , tamala hodi ponoči k nam spat …. ja , na izlet bomo šli , ko bomo naredili to pa to…. pa na živce mi gre , da ponoči smrčiš ….

Potem pa se je zgodil en strahoten dan , ko so nama rekli , da ima punčka verjetno rakast tumor na možganih.
Podrl se nama je svet.
Kar naenkrat sem se pomnila vseh sončnih nedelj , ko nismo skupaj šli na sprehod, ker smo bili sitni , utujeni , mogoče celo skregani . Ko je tisto noč pred operacijo zaspala med nama , sva se držala za roke , božala sva jo in vsak v sebi izjokala dušo od strahu , da je morebiti zadnjič, ko takole ležimo skupaj. Prišla nama je naprej vsaka huda beseda in nestrpen gib , ki sva ga storila , ko je sredi noči prilezla k nama in molila sva , da bi spet imela možnost spati vsak na svojem robu postelje , samo da bi bila ona v sredi !
Bilo je še veliko drugega .
Povedati hočem , da se mi je takrat odprlo spoznanje , kako je vse ničevo , kako brezpomembno lahko v trenutku postane vse načrtovanje in odlaganje trenutkov , ki bi jih lahko posvetili drug drugemu , na poznejši čas. Ker mogoče tistega “drugič” ne bo nikoli več . Kako so kar naenkrat boloele vse hude besede , ki smo si jih kdaj izrekli !
Takrat sva se zaklela , da se bo naše življenje spremenilo , če nam bo le dana možnost začeti znova .
Trudimo se . Delamo napake , še vedno , vendar veliko , veliko manj.

Takrat , ko sva z možem trepetala za otrokovo življenje , se nama je tudi čisto jasno izkristaliziralo spoznanje , kaj pomeniva drug drugemu.
Če si ne bi mogla biti v oporo , če ne bi mogla v pravem trenutku pozabiti na lastno bolečino in strah zato , da bi lahko eden drugega vlekla iz brezna brezupa , bi se vsak po svoje zlomila.
Takrat je bil na preizkušnji tudi najin zakon in najin partnerski odnos.
Preizkušnjo sva prestala .
Veva , da je ni sile , ki bi po vsem tem še lahko razbila najin zakon.
Ni vedno vse prav , ne strinjava se vedno drug z drugim , on ponoči še vedno nečloveško smrči – ampak mene to smrčanje pomirja , ker vem , da je ob meni , živ , da se bova skupaj zbudila , popila kavo in opravila vse tiste drobne vsakodnevne stvari , ki se ponavljajo in ponavljajo . In tako bo do starosti.
Želim si postarati z njim.
On je moja skala , moja palica , moje skrivališče , moj pršut na kruhu (in vsi veste , kaj mi pomeni pršut , ne :)) on je skrit v besedah K.Gibrana , njega čutim ,ko poslušam G. Michaela, njega vprašam , če imam dobro barvo las , njemu želim povedati , kaj sem občutila , ko sem gledala film , ki me je pretresel , njemu preberem citat iz knjige , ki me je navdušila , z njim želim potovati v London , njega želim držati za roko na Bocellijevem koncertu …..

Veliko je tega . Vsak dan posebej.
Najin zakon sta tudi najini deklici , ki pravita , da že vesta, zakaj sta si ravno naju izbrali za starše .

Srečna sva . Za vsakega od vas si želim , da bi po 20 letih življenja z istim človekom lahko rekel , da se želi postarati z njim in da upa , da bo prvi umrl.

Nikita

Ohhhhh NIKITA!!!!!!!

HVALA KER SI VSE TO PODELILA Z NAMI…MENE je zvilo…a vseeno hvala :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Nikita,

lepše ne bi mogla napisati. Imam to srečo, da smo zaenkrat še zdravi in da mi ni bilo treba dati skoz take kalvarije.

Je pa res, da ima najbrž vsaka stvar svoj namen. Moja žena pravi, da je vse v zvezdah. Vidiš, če ne bi prišla med vaju hčerkina bolezen, vprašanje kakšen bi bil vajin zakon. Ali bi uspela ali ….

Želim ti, da bi bila hčerka (in tudi vsi ostali v tvoji družini) zdrava, da vam ne bi bilo treba več trepetati za njeno življenje. Verjamem, da vaju je ona še bolj povezala.

Mišon

Hja , najin zakon bi bil vseeno v redu , tudi če ne bi bilo bolezni vmes. Je pa res , da se ne bi verjetno nikoli zavedli , kako smo pravzaprav srečni . Ker človek , ki je srečen , se sčasoma te svoje sreče sploh ne zaveda več in misli , da mu bogvekaj vse še manjka.

Saj si ne lastim zaslug za uspešen zakon . Je pa res , da sva z možem vedno drug o drugem in najinem odnosu razmišljala tako , kot je zapisal o zakoncih Gibran – so drug z drugim , vendar se nimajo v lasti , še vedno sta vsak zase čisto svoji in svobodni osebnosti.
Mislim , da je poleg čustva tu vsa skrivnost uspešnega zakona.

Tudi nikakor ne trdim in se hvalim , da je pri nama vedno vse prav . Bile so krize , bilo je kresanje mnenj, včasih sva celo pomalem razočarana drug nad drugim – ma, tu bi bilo bolje, če bi rekla , da drug pri drugem kaj pogrešava. Vendar se tudi zavedava dejstva , da sva , kakršna sva in ravno taka sva si bila takrat davno tako zelo všeč , da sva se poročila. Torej. Imava , kar sva hotela, ne ?! V glavnem :)))

Česar pa nimava … pazienza , pa malo posanjarimo ….saj vsega res ne moreš imet !

Nikita – aja , pazienza = nič za to !