SMRTONOSNA ZDRAVILA IN ORGANIZIRANI KRIMINAL
RECOMMENDED READING MATERIAL 📚 📖
DEADLY MEDICINES AND ORGANISED CRIME: HOW BIG PHARMA HAS CORRUPTED HEALTHCARE
By Peter C. Gøtzsche (https://mezis.de/deadly-medicines-and-organised-crime/), with forewords by Richard Smith, former editor-in-chief, The British Medical Journal, and Drummond Rennie, deputy editor, JAMA (Radcliffe 2013), is not the first exposition to compare the industry with the Mafia or mob. Author quotes a former vicepresident of Pfizer, who has said: “It is scary how many similarities there are between this industry and the mob. The mob makes obscene amounts of money, as does this industry. The side effects of organized crime are killings and deaths, and the side effects are the same in this industry. The mob bribes politicians and others, and so does the drug industry …”
Most of this book is devoted to building up the case that the drug industry has systematically corrupted science to play up the benefits and play down the harms of their drugs. Yet the book is not all about problems. It proposes solutions, some of which are more likely than others to happen. It seems most unlikely that drug companies will be nationalised, but it is likely that all the data used to license drugs will be made available.
Author says, “we now suffer from two man-made epidemics, tobacco and prescription drugs, both of which are hugely lethal. In the United States and Europe, drugs are the third leading cause of death after heart disease and cancer. I shall explain in this book why this is so and what we can do about it.”
PDF: https://b-ok.asia/book/5009615/6c8c0a
Že v osnovni šoli se učimo, da je cena izdelka odvisna od ponudbe in povpraševanja. Pri vsakem blagu ali storitvi so pravila jasna: na eni strani imamo ponudnike (prodajalce) blaga ali storitev, na drugi strani kupce, ki ponujeno kupujejo, torej plačujejo. Proizvajalci legitimno vplivajo na kupce tudi tako, da ustvarjajo nove potrebe, ki jih kupci svobodno odklonijo ali pa sprejmejo. Kupec vsakič sam odloča, ali nekaj potrebuje in ali je pripravljen to plačati. Interesu proizvajalca, da proda čim več, nasprotuje interes kupca, da kupi samo tisto, kar potrebuje. Interesu prodajalca, da proda po najvišji ceni, se zoperstavi interes kupca, da kupi po najnižji ceni. Ta odpor kupcev (plačnikov) ustvarja ekonomsko ravnovesje, ki se kaže tudi pri zniževanju cen in nakupu tistega, kar želimo. Ko ima ponudnik preveliko moč ali je pri kupcih premalo odpora, pride najprej do finančne, potem do realne krize.
Pri prodaji izdelkov in storitev v zdravstvenem sistemu je popolnoma drugače. Proizvajalec (farmacevtsko podjetje) ne prodaja kupcu-uporabniku (bolniku) in ta ne odloča, ali nekaj hoče ali in v kakšnem obsegu. O tem odloča nekdo tretji (zdravnik), ki ni niti uporabnik niti plačnik in nima prav nobenega interesa za skrbno presojo, kaj bo naročil in po kakšni ceni. V tem primeru je jasna odsotnost kakršnega koli odpora, kar nujno privede do tega, da naročnik (ki ni plačnik in ne uporabnik) ne skrbi niti za ceno niti za količino. To, kar zdravnik naroči, plača zdravstvena zavarovalnica, ki je financirana iz zakonsko predpisanega in s prisilo države izterljivega davka, ki ga plačujejo vsi zaposleni in nekdanji zaposleni državljani, ki so zgolj potencialni uporabniki zdravstvenih izdelkov in storitev. Na eni strani imamo močan, jasen, takojšen in izračunljiv interes prodajalca, da proda po čim višji ceni čim več izdelkov, na drugi strani pa nimamo nikogar, ki bi temu naravno nasprotoval. V sistemu blagovne proizvodnje je takšna situacija v temeljih absurdna in nujno neekonomična.
Zdravnikom in drugim v sistemu naročanja je z finančnega vidika vseeno, katero zdravilo predpišejo in kakšen material ter opremo kupujejo. Morda so celo bolj zainteresirani za predpisovanje novih (dražjih) zdravil, dražjo in nepotrebno opremo ali material. V praksi so za to potratnost pogosto nagrajeni: od seminarjev v eksotičnih krajih, honorarjev do podkupnin.
Poleg vseh afer o nezakoniti nabavi opreme in materiala, predragih nakupih, podkupninah ostaja skoraj spregledano nekaj zelo pomembnega: zdravniki pogosto predpisujejo preveč zdravil. Leta 2014 je veledrogerist Kemofarmacija zbral 65.652 kilogramov odvrženih zdravil, od tega 77 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} neuporabljenih. Vrednost odpadnih zdravil ocenjujejo na okrog 50 milijonov evrov, če k temu znesku prištejemo ure bolnikov in zdravnikov za preglede in predpisovanje teh zdravil, stroške uničevanja ter stroške, ki jih odvržena zdravila naredijo v okolju, je številka strašljivo visoka.
Ta pošastno visok znesek, ki ga vsako leto namenimo za zdravila, ki jih ne uporabimo, je najbrž malenkost v primerjavi z denarjem, ki ga odštejemo za nepotrebna (nekoristna) zdravila, ki pa jih uporabimo in pri tem utrpimo dodatno zdravstveno škodo, ki jo ta isti sistem poskuša sanirati z novimi zdravili.
Zdravstveni sistem je v svoji zasnovi neekonomičen in koruptiven, vodstva sistema pa skrbijo, da je tudi nepregleden. Poskusi družbenega nadzora so očitno jalovi.
V zadnjih 16 letih smo število zdravnikov povečali za 43 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, število farmacevtskih delavcev za 60 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, izdatke za zdravstvo za 45 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Posledica: število receptov se je povečalo za 23 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, niti pri eni kronični bolezni nismo zmanjšali letnega prirastka novih bolnikov, število bolnikov se povečuje, čakalne vrste se daljšajo in daljšajo.
Dodatna vlaganja v zdravstveni sistem ne povečujejo njegove učinkovitosti, ki bi se merila z boljšim zdravjem državljanov, ki si ne želimo še več receptov, pregledov, bolnišničnih postelj ali operacij. Državljani hočemo biti (bolj) zdravi in ne zdravljeni, a to je za farmacevtsko-medicinsko industrijo, ki si ji podredila tudi ministrstvo za zdravje, nedonosen posel.
Že v osnovni šoli se učimo…..
Hahahahahahahahha vic dneva. Buhtl prvo moraš v šolo hodit, da se boš lahko kaj naučil. Naučil in obvladaš pa tisto kar bi se vsaka opica naučila v enem dnevu to je copy-paste.
Puno si mi inteligentan. Jaooooooo kre.tenčino retar.dirana.
[/quote]
Da sem reva ki nagaja Ludemu tu, ker nikjer drugje ne upam. Sem plačena smrdljiva podgana. Ludi to ve.
Prvo bi rad predlagal da pogledate ta dokumentarec od BBC-ja, na youtube kanalčku, kje so same teorije zarot. Hecam se, sej ste dovolj pametni upam da veste “teoretik zarote” le etiketa rugalica za nasprotnike.
Traja 4 ure je pa tudi na partisu, slovenski podnapisi so.
Link – https://www.partis.si/torrent/podrobno/532199
https://www.youtube.com/watch?v=eJ3RzGoQC4s&feature=emb_logo
AGENTI
https://www.facebook.com/gustirnagusti/videos/3809955062380855
Že v osnovni šoli se učimo…..
Hahahahahahahahha vic dneva. Buhtl prvo moraš v šolo hodit, da se boš lahko kaj naučil. Naučil in obvladaš pa tisto kar bi se vsaka opica naučila v enem dnevu to je copy-paste.
Puno si mi inteligentan. Jaooooooo kre.tenčino retar.dirana.
[/quote]
da imaš ludega. Kot pohleven cucek slediš vsakemu njegovemu postu. A, imaš ti sploh svoje lastno življenje, mnenje. Ali, se samo odražaš zkozi najbolj nizkotne prvinske nagone. Kje imaš pa glupegaD? Ponavadi sta takoj en za drugim na forumu, s svojim bljuvanjem in prostaškim verbalnim izlivom. To pa mora bit vrhunec vzburjanja vajine sle, ko zagledata njegov nick. A, na žene, če jih sploh imata, se vama še sploh dvigne, ker pač ludega ni zraven. Morda si še oni pomagata z ludim, da se sploh lahk pod vaju uležeta. Ker sta toliko z njegovimi slikami in profili obremenjena. Za une ostale ludijeve fane, ki ga sledijo pa sploh ne bom izgubljal besed. Tako eminentna gospoda v vsem svojem sijaju primitivizma in prezira vredna.