So možna na novo pridobljena “iskrena” prijateljstva po 40 + letu?

Štejem 44 pomladi, sem zgovorna in družabna….. in povem kar mislim….
Torej … spoznavam veliko različnih in zanimivih ljudi.
Na začetku so vsi tako zanimivi, dobri, prijazni in prisrčni.
Prijetno in sproščeno se počutim v njihovi družbi, lepo se imamo.
Vendar se mi zdi, da kmalu po tem začnejo padati “maske” in ” narejenost”, ter se pokaže pravi značaj in obraz ljudi.
Imam občutek, da je v letih 40+, vedno težje ohranjati pristne in iskrene stike z ” na novo” pridobljenimi “znanci in prijatelji”.
Očitno njih ali mene hitreje zmotijo malenkosti, kot v mlajših letih.
Imam občutek, da so v teh letih tudi bolj v ospredju razni interesi in ne toliko pristno in iskreno druženje.
Velikokrat po določenem času “uvidim” , da novi prijatelji ali znanci pričakujejo od mene določene koristi, oz. če sem preveč iskrena ali direktno povem svoje mnenje …. se umaknejo ali prekinejo stike z menoj.
Očitno so najbolj priljubljeni v družbi tisti, ki so “narejeni”, prikimavajo ter se z vsem strinjajo.
Ampak to ni to!
Dajte mi povedat par krepkih na moj račun ……da se streznim …..mogoče pa mi bo to dalo pravi odgovor, na to kako “ohranjati” stike.

Iste sorte tičev skup letajo. Premisli malo o tem.

Pri teh letih je človek tak kakršen je, svojih plusov in minusov ne skriva več tako kot v mladih letih, ker se mu preprosto ne zdi več potrebno. Če dobiš prijatelja, kul, če ne, nobene panike. Se v svoji družbi in družbi obstoječih prijateljev čist ok počutiš. Torej, če hočeš pridobit prijatelja, je treba morda sprejet tud tisto kar ti ni všeč. Kar je pa težje kot v mladih letih, ker maš tudi ti manj potrebe / razumevanja za stvari, ki ti niso po godu.

Morda ni problem v direktnosti in iskrenosti, temveč v načinu izražanja tega.

Vprašaj me popoldan, je še prezgodaj za razmišljat. Piše jaz, -60

Res je.

ljudje so se tekom let spremenili. Pričakujejo, da jih samo hvališ, če izrečeš kakšno kritiko ali koga kaj ‘popraviš’ prekinejo stike. Tudi jaz se že nekaj let sprašujem, kam je šla vsa iskrenost in tolerantnost. nekaj časa sem se spraševala, če je z mano kaj narobe, zdaj vem, da ne. Drugi so se spremenili. Na obisk pridejo, če kaj rabijo, če v kratkem pričakujejo kaj od tebe, recimo da opraiš zanje kakšno delo, po možnosti brezplačno, ali da jim čuvaš otroke, ali da jih popelješ kam, če nimajo prevoza v eno smer….
Meni ni težko delat uslug, vedno sem jih in vedno jih bom (kljub temu da zdaj vem, da to niso ravno prijatelji). Predvidevala sem, da je dovolj, če nekomu daš vse kar rabi, pozornost, materialne dobrine, huda darila za poroko, vsakoletno nakupovanje daril za novo leto, rojstne dneve za celotno družino itd. potem pa enkrat rečeš kakšno kritično, iskreno, realno in resnično stvar, te pa ‘odpikajo’. Pravij, da jim soliš pamet, da oni vendar delajo vse odlično….in kako si lahko tako kritizerski…Čudno, res.
Vidim, da so vsi postali nekako samovšečni in plitki, res plitki, da padajo samo na te ameriške fore, kako so super, kako odlično nardijo vse česar se lotijo, kako je vse tako fajn kar rečejo, kar naredijo…mega, bombastično super… žal sem preiskrena, in sem bila prepričana, da pravi prijatelji to vedo…nisem žaljiva, pa so me obtožili, da jih žalim… zdaj se ne ukvarjam več z njimi. Pravzaprav sem raje zadovoljna z družino in najbližjimi sorodniki, ki me poznajo in vedo, da sem dobra in iskrena.

Ljudje se nismo nič kaj spremenili, ker to ne gre tako hitro. BIstvene zadeve pri ljudeh so še vedno enake, kot npr. tisoč let nazaj…
Je pa čisto možno tako kot pravi Boom (izbiraš neustrezne načine) ali pa enostavno še ni bilo naokrog pravega človeka za to. Da pa se, brez skrbi.

Da najdeš primernega prijatelja (pa tudi partnerja), moraš verjetno nujno prej spoznati vsaj kakšnih 50 – 100 nepravih.

Imela kup prijateljev iz mladih let, od tega so ostali le redki, pa še te videvam 1x na leto, če je sreča.

Tam po 40 letu pa smo spoznali res 3 pare, ki se zelo dobro razumemo in se občasno videvamo,

srečno

V tem se strinjam s teboj, da moraš spoznati 50 – 100 nepravih ljudi, da najdeš primernega partnerja ali prijatelja.
Samo ne vem v čem je štos, da nekateri HITRO spoznajo pristnega prijatelja oz. partnerja, drugi pa v 10 letih ne? Na nekatere se ljudje kar limajo, drugi pa s težavo obdržijo ali spoznajo nekoga za druženje.
Eni imajo gručo ljudi okoli sebe, pa niso najbolj ‘dobre osebe’ …. nekateri pa nobenega, čeprav si to srčno želijo in so iskreni, dobri ljudje?
V čem je point, mi zna to kdo pojasniti….. opazujem, analiziram in premišljujem o tem, pa se mi ne porodi pravi odgovor!? Zakaj tako?

Pravilno si ugotovila, avtorica. Težko je po 40 letu nekomu zaupat in se iti neko prijateljstvo, če ne poznaš njegove preteklosti. Lahko je novi znanec do tebe fer in ok., od tistega trenutka dalje, ko se spoznate, ampak, tiste prave nature pa vseeno ne poznaš. Zato, tudi, če se zdi to tako utopnično, bi to novo prijateljstvo moralo zgledati tako, kot recimo v cerkvi, ko gredo ljudje spovedi in zaupajo pač župniku svoje grehe. Na tem bi moralo temeljit novo prijateljstvo, v 40 letih življenja se nabere dosti grehov, posebej v naturi vsakega posameznika, ki te pač odžene od nekoga stran, ali pa poglobi prijateljstvo. Jp, preteklost more bit čista, ko suza, da vidš, kaj lahko pričakuješ od nekoga in, da ne doživiš šok terapije.
Je pa tako, največji problem, današnjega časa je nepredvidljivost ljudi.

Ljudje so se spremenili!! In to zelo!

kdo bi pred 20 leti tako kritiziral zdravnika, kdo učitelja? Nikoli, vedno smo menili, da imajo v vsem prav, zdaj pa ljudej hodijo k zdravniku, ga nadirajo, mu grozijo s tožbami, isto k učitelju. NIKOGAR več ne spoštujejo!! menijo, da imajo (zaradi uporabe interneta) oni pravo diagnozo, vsi zdravniki pa so idioti, se motijo… Vsak se vtikuje v delo drugega! Večinoma so vsi ‘pametni’, čeprav so po izobrazbi recimo ekonomisti, si predstavljajo, da vedo več kot zdravnik, več kot učitelj. To se je spremenilo… in vsi so polni SEBE. In ker so tako polni sebe, jim je vsaka kritika (lepo povedana, iskrena, zelo ‘orokavičena’ ) preveč, ne morejo slišat da jim nekdo reče (recimo… zdravnik iam najbrž prav, ti pa ne, ko si si svojo diagnozo posikala na internetu…NE, recimo takšnih banalih stvari ne morejo sprejet, ker mislijo da so v vsem najnaj…
radi slišijo samo hvale, pa čeprav ONI kritizirajo napačne ljudi, vseeno jih mora prijatelj hvalit in trobit z njimi v en rog. Nobenega spoštovanja ni več do drugih poklicev…vsi mislijo, da so multipraktiki….

S tem, ko jim delaš usluge, jih ne “kupiš”. To ti ne daje pravice, da jih potem kar kritiziraš. Če človeka grajaš ali mu daješ nasvete, ne da bi te prosil, se lahko počuti napaden

Sem hudo direktna in brez dlake na jeziku. 40+
Ja, nekateri zbezijo. Nekaterim sem pa ocitno vsaj malo zanimiva in ostanejo iz firbca, potem pa spoznajo, da nimam ne levih, ne desnih, da sem kar sem in se ne sprenevedam ter da jih sprejemam take kot so, brez zamer do njihovih napak. Ljudje to se vedno cenijo.
S prijateljstvom je pa tako, ne mores se it prijateljstvo takoj, ko nekoga spoznas. Potreben je cas, da se spoznata, da dozivita nekaj skupaj, traja to leta in leta, da se razvije, se pa da, tudi po 40. in tudi pozneje. Moja mama je recimo dobila prijateljico po 65., sta se poznali ze prej, se pa nista druzili in kaj vec kot ‘dober dan’ si nista izrekli, potem pa je naneslo tako, da sta se zaceli druziti in zdaj sta prijateljici…

S tem, ko jim delaš usluge, jih ne “kupiš”. To ti ne daje pravice, da jih potem kar kritiziraš. Če človeka grajaš ali mu daješ nasvete, ne da bi te prosil, se lahko počuti napaden[/quote]

Mi je prehitro oddalo … se počuti napadenega. Verjamem, da nič slabega nočeš, a tudi jaz ne maram, da me kritizirajo, predvsem pa je bistven način. Očitno ne znaš lepo povedati, ampak ljudje tvojo iskrenost dojamejo kot slabonamerno. Ti si že ok, verjetno pa tvoj način ni 🙂 pa brez zamere

Ne morem govoriti za ostale, ampak zase lahko rečem, da sem z leti vedno manj pripravljena okrog sebe gledati ljudi, s katerimi se v bistvenih stvareh ne strinjam. Zadnje dogajanje okrog referenduma in beguncev, recimo, je krepko oklestilo število ljudi v moji bližini, o katerih imam dobro mnenje. Kot je rekla Hellen Mirren: “At 70 years old, if I could give my younger self one piece of advice, it would be to use the words ‘f*** off’ much more often”.

To so vse čisto površinske zadeve, ki so bolj prikaz karakterja, kot česa drugega.
Še bolj pa prikaz samo tvojih znancev in novic ki jim posvečaš pozornost.

Glavno oviro vidim v tvojem “povem kar mislim”. Niti malo ni treba ljudem vsiljevati svojega mišljenja, ker tega nihče ne mara. Ali je tebi prav, da ti ljudje ves čas govorijo, kaj mislijo o tebi, tvojih navadah, značaju, življenjskih odločitvah, okusu ….? Imamo lep rek, ne sodi me, če nisi hodil v mojih čevljih. Tudi jaz se izogibam takih direktnežev kot si ti.

Pri meni je ravno obratno, ce sem pri 20-ih jemala razlike kot napad na mojo lastno osebnost in se za vsako figo pocutila ogrozeno, zdaj pri 40+ jemljem razlike kot najbolj normalno stvar na svetu.
Vsak ima svoje mnenje in ima vso pravico do tega. Res je, da tudi meni marsikdo ni bil jasen s svojim mnenjem o referendumu, ampak imajo ti ljudje se nekaj drugih kvalitet, ki nimajo veze z njihovim mnenjem o homoseksualcih in jih sprejemam pac take kot so.

Sem se nerodno izrazila… Absolutno ima vsak pravico do svojega mnenja in tega ne jemljem kot napad nase. Sem pa težko prijateljica s človekom, ki ima v stvareh, ki se meni zdijo bistvene, diametralno drugačno mnenje kot jaz.

Sem se nerodno izrazila… Absolutno ima vsak pravico do svojega mnenja in tega ne jemljem kot napad nase. Sem pa težko prijateljica s človekom, ki ima v stvareh, ki se meni zdijo bistvene, diametralno drugačno mnenje kot jaz.[/quote]

Sem skoraj osamljen primerek v svoji okolici s svojim mnenjem o referendumu. Z veseljem sem poslusala nasprotne argumente, da vidim, ce sem res kaj spregledala in ce ima morda druga stran res prav. Zal me njihovi argumenti niso prepricali, ampak naj obdrzijo svoje mnenje, morda 1x le zrastejo in vidijo svet drugace, morda ne, ampak to je njihova pravica. Samo zato, ker nekdo mentalno ni sposoben razumeti nekaterih stvari, se ne pomeni, da je slab clovek.

Sem se nerodno izrazila… Absolutno ima vsak pravico do svojega mnenja in tega ne jemljem kot napad nase. Sem pa težko prijateljica s človekom, ki ima v stvareh, ki se meni zdijo bistvene, diametralno drugačno mnenje kot jaz.[/quote]

Sem skoraj osamljen primerek v svoji okolici s svojim mnenjem o referendumu. Z veseljem sem poslusala nasprotne argumente, da vidim, ce sem res kaj spregledala in ce ima morda druga stran res prav. Zal me njihovi argumenti niso prepricali, ampak naj obdrzijo svoje mnenje, morda 1x le zrastejo in vidijo svet drugace, morda ne, ampak to je njihova pravica. Samo zato, ker nekdo mentalno ni sposoben razumeti nekaterih stvari, se ne pomeni, da je slab clovek.[/quote]

Ne, ne prepricujem te v svoj prav. Samo zelim ti predstavit, kako pac jaz delam.

To ni vedno tako kot praviš. Meni se je uspelo v 50 + letih zaljubiti in najti pravo partnerico za preostanek življenja.
Upam še vsaj za 30 let -;))))

Sem se nerodno izrazila… Absolutno ima vsak pravico do svojega mnenja in tega ne jemljem kot napad nase. Sem pa težko prijateljica s človekom, ki ima v stvareh, ki se meni zdijo bistvene, diametralno drugačno mnenje kot jaz.[/quote]

Seveda imaš pravico do svojega mnenja in do odločitev s kom se družim in s kom ne. Težko pa si predstavljam, da je referendum razlog za prekinitev stikov, pa naj bo mnenje kakršnokoli že. A ni to precej netolerantno?

V tem se strinjam s teboj, da moraš spoznati 50 – 100 nepravih ljudi, da najdeš primernega partnerja ali prijatelja.
Samo ne vem v čem je štos, da nekateri HITRO spoznajo pristnega prijatelja oz. partnerja, drugi pa v 10 letih ne? Na nekatere se ljudje kar limajo, drugi pa s težavo obdržijo ali spoznajo nekoga za druženje.
Eni imajo gručo ljudi okoli sebe, pa niso najbolj ‘dobre osebe’ …. nekateri pa nobenega, čeprav si to srčno želijo in so iskreni, dobri ljudje?
V čem je point, mi zna to kdo pojasniti….. opazujem, analiziram in premišljujem o tem, pa se mi ne porodi pravi odgovor!? Zakaj tako?[/quote]

To je zanimivo razmišljanje in posebno zato, ker se je pri meni v privatni in službeni smeri vse “poklopilo”
Vedno sem na pravem mestu. Pri poslu, prijateljih, ki so v vsakem obdobju novi, pri nasprotnem spolu…Zakaj? Zakaj?
Tega ne znam pojasniti in skoraj bi se strinjal z Boomom. Ne vem. Dosti spremljam tehnološki razvoj stroke s tehnologijo, v mobiju je več kot 200 številk….