So tudi naši otroci taki?
Danes sem gledala oddajo Jamie-a Oliverja, ko je uvajal zdravo prehrano v Britanske osnovne šole. In sem bila kar presenečena, ko je kazalo otroke, kako se zmrdujejo celo nad pečenim piščancem, začimbami in celo nad malinami. Da ostalega sadja in zelenjave niti ne omenjam. Ko so poskusno na eni šoli uvedli zdravo prehrano se je skoraj cela šola otrok uprla, hrano so metali po tleh na dvorišču, pušali cele krožnike polne hrane na mizah nedotaknjene. Potem je kazalo na eni drugi šoli, ko je otrokom dobesedno šlo na bruhanje, ko so imeli pred sabo zelenjavni obrok, nekateri so celo jokali. Svašta. Pa glede na to, da je bila hrana pripravljena pod vodstvom slavnega kuharja, mislim da niso bruhali ker bi bila hrana slabo skuhana. A so naši otroci tudi taki? Verjetno/ upam da ŠE ne. Tam zgleda živijo samo od pomfrija, hamburgerjev in sladkarij.
Si kdaj poskusila angleški kulinarični presežek fish&chips? Zavit v časopisni papir? Naš burek je v primerjavi s tem dieten.
Povprečni Angleži jedo zelo enolično hrano. Zelenjava in sadje sta tam zelo draga. Ljudje kupijo pol funta češenj, to je četrt kilce – ma to je za poštenega Slovenca ravno dovolj, da se ogreje. In jedo v glavnem kuhano zelenjavo.
Upam da se ne… Ze zaradi tega ker imamo drugacen nacin prehranjevanja kot na otoku. Vsakemu, ki je pri njih prezivel nekaj casa, je cisto jasno zakaj je tako… zal.
Sem spremljala vse oddaje JO o tem projektu pri nas.. in resnicno aplavdiram tipu, da se je toliko zavzel.. in naredil korak naprej.. zagotovil priliv denarja za izobrazevnaje kuharskega osebja in nekaj vec denarja za solsko bolj pestro prehrano…
Verjemite, da je prehrana v slo solah in vrtcih na zelo visoki ravni.. pa ceprav kdaj tudi na tem forumu berem zgrazanja…
Raje ne razglabljam kako je pri nas… se mi zelo kolca…;)
Okus otrok je odraz naših prehranjevalnih navad. Otroku že v času nosečnosti lahko privzgojimo nekatere okuse, ki mu bodo kasneje ljubši od ostalih.
Primerjava angleških prehranjevalnih navad s slovenskimi je nerealna. Zastrašujoče pa je to, da so tudi pri nas vsi jedilniki v restavracijah in zavesti ljudi še vedno bližje ponfriju in dunajcu kot raznoliki polnovredni hrani. Gotovo bi bila reakcija naših otrok povsem enaka, če bi taisti slavni kuhar prišel in jim namesto normalnega šolskega kosila, pripravil recimo green curry?!
V Sloveniji smo lahko doktorji znanosti za marsikatero drugo evropsko državo na marsikaterem področju. Prehrana v naših vrtcih in šolah je odlična napram drugim državam, da ne govorimo o socialnem varstvu, porodniškah…. V nekaterih šolah si noisjo sendvič v plastičnih posodicah in to je VSE, kar dobijo za jesti, čeprav so v šoli tudi po ves dan! Si predstavljate? Naši ljubčki pa zajtrk, pa malica, pa toplo kosilo in še doma so zelo zgodaj. Aja, pa ob 2h še ena malica za tistte, ki to želijo.
Res, da tam manj žensk dela, a vendar, ali si to želimo?
A si ti bila kdaj tam? Če si kot turist, potem dobiš “full english breakfast” na vsakem koraku. Zagabi se ti po parih dneh, čisto zares. Plus je edino to, da večinoma potem lahko preskočiš kosilo in ješ šele kočerjo, kar ob njihovih cenah tudi ni tako slabo…
Lokalci pa, vsaj tisti, ki jih jaz poznam, zajtrkujejo “normalno” – namazan kruh, kosmiče v jogurtu ali mleku, kakšno ocvrto jajce…
Stereotipi gor ali dol. Nekatere stvari so pa dejstva!!! Npr, da je manj žensk zaposlenih, da se prenese povprečni delovni čas v pozne popoldanske ure, kar posledično pomeni tudi več bivanja v raznih varstvih za otroke.
In, če si bil kdaj tam na študentski izmenjavi ali kar tako na jezikovnem tečaju, si lahko okusil njihovo hrano v živo in potrdil marsikateri sterotip.
Stereotipi? Pravi angleški zajtrk, ki ti ga kot takega ponudijo (in ki ga moji angleški prijatelji pojedo z velikim apetitom) je pač tak, jajca, slanina, fižol, toast, vse skupaj z obilo olja. Seveda ne pravim, da vsi Angleži jedo tako hrano, tako kot obstajajo tudi Dalmatinci, ki ne jedo rib (pravzaprav je teh ogromno, sploh v notranjosti, se pravi več kot 10 km od morja). 🙂
Sprašuješ, če so tudi naši otroci taki?? In še kako so taki!!!
Pojdi v osnovno šolo pogledati koliko malc in kosil je v smeteh in dobila boš odgovor na to.
Smo se zadnjič na roditeljskem sestanku ravno o tem pogovarjali. Učiteljica je starše prosila, naj otrokom povedo, da če neke hrane ne marajo, naj jo nesejo domov in ne da jo mečejo v smeti. Eni se iz hrane dobesedno norčujejo. V smeti mečejo sendviče, jogurte, pecivo, sadje, sokove…
Moj sin je vse vrste hrano, ima pa sošolke in sošolce za katere pravi, da eni še pice, orehovih štrukljev, sira, salame in podobnih dobrot ne marajo. Ima tudi sošolce, ki ne pijejo drugega kot coca-colo in fanto.
Ja, ja, brez skrbi, otroci pri nas so siti hrane. Nikoli niso bili lačni in zato hrane ne znajo spoštovati.
Krivi so pa spet starši. Vse to je odvisno od vzgoje.
Ja, tudi naša najstarejša hodi lačna iz šole.
Meso plava v premastni omaki, krompir postan, razkuhan riž, špageti razkuhani in nalomljeni na čisto kratke trakce, od bureka kaplja maščoba, pizza je ena čudna reč narejna na krhkem testu… Juhe z razkuhano brezoblično zelenjavo. Takšne hrane ni vajena in ji ne gre dol. Včasih poje pri kosilu samo solato in kos kruha. Drugič poskuša izbrskati ven užitne dele, tretjič poje samo jogurt.
Doma je vse, brez razlike.
Ah, mi je pajek padel na tipkovnico pa………………………torej – marsikatera mama, ki se tako repenči glede obravnavanja njenega ” sončka ” ne zna niti goveje juhe skuhat.
Pri nas nismo vegetarijanci še slabše obožujemo klobase, panceto – pa tudi zelje in mineštre, polento , fižol.
Če otrok ne bo teh jedi okusil doma mu jih tudi še tako ” zdrava ” šolska kuhinja ne more dati.
Cukr – jaz sploh ne bi bila ponosna na nekoga ki gre 2 x po plastično solato. In to je.
Pa si naredi kupi ledenko na trgu in v trgovini. Pusti obe pri enakih pogojih in poglej rezultat.
Problem je v zmernosti.
V Sloveniji ( in v zahodnem svetu ) je kvaliteta lokala odvisna od velikosti porcij in ne po kvaliteti priprave.
Mislim, da ni problem samo pri otrocih … velik problem smo tudi starši.
Ko sem kot študentka nadomeščala na eni OŠ, so tam hoteli dati otrokom vsaj za malico bolj zdravo hrano. Tukaj je bil mišljen tudi črn ali vsaj polbel kruh, jabolka vedno na razpolago, manj sladkan čaj, več mleka, manjkrat pice oz. krofi …
Reakcija staršev?!?!?
– črn in polbel kruh ne prideta v poštev – če malico že plačujemo, naj imajo vsaj bel kruh!!!
– čaj mora biti dovolj sladkan, grenkega ne smejo dobiti (pa saj je bilo rečeno, da bodo namesto kile sladkorja v kotel dali pol kile – torej sladek bo)
– jogurt mora biti sadni in ne navadni
– pica oz. krof vsaj 1x na teden
– pa o jabolkah so tudi imeli marsikaj za povedat, saj so banane po njihovem boljše
No, pa še pri nas doma – tavelik je na začetku jedel skoraj vse. Imel je sicer svoje finte – npr. ni maral zelenjavnih juhic – če pa sem taisto zelenjavo pobrala ven, dodala še krompir in naredila mlečni pire, se je pa kar davil, ker mu ni bilo nikoli dovolj … danes kaj takega mlečnega ne bo jedel … juhe so pa zakon. Pol pa začneš počasi prilagajat hrano otroku in otrok od tebe zahteva iz dneva v dan bolj prilagojen jedilnik. Tukaj pa hitro vskočijo pica za večerjo (no, saj sem jo jaz spekla), kinder jajčke, bomboni, monte pudingi, …. jogurta noče več niti videt, skutic pa še manj. Še dobro, da je začel spet jesti meso in da obožuje zelenjavne juhe.
pep’ca napisal:
> Tudi pri nas veliko otrok ne je zelenjave in sadja, ampak
> zrastejo gor ob pici, pomfriju, panirani hrani in gaziranih
> pijač. Zaradi tega tudi narašča število predebelih otrok, kot v
> vsaki razviti državi.
To ne bo čisto držalo.
Primer:
Moj nečak ni jedel do 20-ega leta drugo kot pice, pomfri, hamburgerje, ocvrto meso, majonezo in kečap. Pil je samo gazirane pijače.
Rezultat: suh je kot trlica.
Moj sin ima najraje solate, špinačo, peso, vso kuhano zelenjavo, sadje,vse meso…Ne mara hitre prehrane in krompirja. Pije najraje vodo, čaj in kompot.
Rezultat: je kar precej močne postave-skoraj malo predebel.
V vrtcu, ki ga je pred selitvijo obiskoval moj otrok, smo imeli zaradi konstantnih pripomb s strani staršev sestanek na temo prehrana. Nekaterih najglasnejših staršev tam ni bilo, so se pa vseeno pojavile cvetke: “Zakaj jim ponujate jogurte, če jih ne marajo? Dajte jim Evrokrem, pa ne bo ostajal in ne bodo hodili lačni domov.”