Sobotno poročilo z zamudo…
Tkole, pa bo zajček spesnil tole poročilo….v nedeljo zvečer..
Sobota je minila lepo, prelepo. Takšen je moj vtis . Iti nekam na obisk, ko bi morala biti pocrkljana gostiteljica, pa sta obe moji dragi prijateljici crkljale mene. Ni mi bilo treba drugega, kot sesti v avto..
severnica mi je nudila prekrasno vožnjo, občutek, da se vozi zajček kralj..
hotela me je celo ” basat z kremšnitam “, pa se je zajček temu komaj uprl.
Rekla mi je, naj ne skrbim za nič . Da ji je važno le, da sem z njo. Potem pa me je med potjo spraševala, kje se pride do Mariči, ker sem tam že bila. No, ker je rekla, da naj nič ne skrbim, potem si pač tudi glede tega ni mogla pomagat z mojim nasvetom katera je prava pot..
Sama sem mislila, da se na kraju zavije desno, se pa levo. A sem jaz kriva, da so premaknili kraj, kjer stanuje Mariči.
Saj je potem dobila informacije iz prve roke. Medtem sem jo lepo učila kako se fajn žvižga, mimogrede mi je prepovedala kopanje kot divjemu zajčku v divjem jezeru ( češ, da se bom prehladila )..
Hja, lepo je skrbela zame..
Na cilju, je bilo lepo, prelepo.
Smeha ogromno, resnih tem tudi..poučnih za zekota..
In, joj kako dobra hrana. Kaj bi dala , da bi to jedla spet..
zdaj, moram imeti post..zajček je jedel preveč, ker je bilo dobro, predobro..
Trenutki so bili lepi, minili prehitro..
a, spomini krasni ostajajo in hvala Mariči, čisto za vse..taka gostiteljica si verjento lahko samo ti. Zato, ker si TI !
In niso to besede kar tako, tako čutim in tako je bilo !
Prelepa hvala mojemu šoferju za vso iskreno skrb za mene…včasih se vprašam s čim sem si to vse zaslužila . Hvala obema !!!!!!
Zajček
Poslušaj ti zaječek zajkasti … je dejala naša
draga Severnica, da mora človek imeti najprej
rad sebe, da ima potem lahko rad tudi druge.
Torej se jaz ljubim, presneto da res, ker vas
imam lahko tako zelo rada…… poročilu ni kaj
dodati, morda samo to, da sem ustavila ves
promet v našem kraju zato, da sta se vidve lahko
mirno pripeljali do hiše ??? Da se nisem pokazala
kot prava gostiteljica, ker sem vaju cel božji dan držala
v hiši, namesto da bi špancirale po zraku, da bi šle v
naravo, tja, kjer tako rada hodim sama…. ker ima ta
presneti dan tako malo ur, premalo, da bi počele vse,
kar bi rada….. da smo plesale, da smo igrale na najlepši
inštrument ….. na harfo, katere strune so poprijele pesem
naših src, ……….. eh, presneta kratka sobota ……..
Ko sta odšli, sem sedela kot pribita na kavču in razmišljala, kaj vse bi morala še postoriti, kaj vse bi vama morala pokazati, ponuditi, pa nič, les babji je sedel in sedel kot pribit na stolu in …… kaj naj zdaj, kot samo čakam, da se to srečanje ponovi ?? Da prideta spet in ponovno, ko bodo zacveteli zvončki, da vidita trato, vso belo od cvetočih migljajočih belih zvončkastih glavic in občutita v zraku vonj njihovih pelodov ……. samo to me rešuje pred sramoto, da vama nisem znala predočiti tega, kar doživim dnevno sama in da vama nisem znala vsega tega pokazati ……..
Zakaj, zajček moj mili, si razrvana? Tudi meni
ni lahko, veš. Vsako slovo se globoko dotakne
moje duše. Ko sta prišli, nisem vedela, katero bi
bolj stiskala k sebi, tebe sem enkrat že imela pri
sebi in mi je srce poskočilo od radosti, ko sem uzrla
tvoj veseli obraz. In potem stopi iz avta še severnica,
njene smejoče oči, polne veselja in življenjske sle in
radosti, učke, ki res peljejo človeka na pot miline in
miru, obljubljene dežele …. pismo dedci, kje hodite,
da ne vidite globine tega pogleda, ubitačnega že za
žensko, moški bi zanj ……. mater, nam povedala, kar
troštajte se videti učke naše severnice ….. in se znajti
v njenem objemu in občutiti njeno cmakajne ……jej, jej,
ni da bi človek pisal, ker so v naš jezki pozabili dodati
tiste besede, s katerimi bi prelili na papir božanska
občutenja snidenja ljudi, ki se štekajo in si izposojajo
pozitiv vajbrejšen !
Ane, zajček, ane, kako smo se objemale, koko smo se
lubčkale, koko smo plesale in se veselile sobotnemu
dnevu …. kot bi pri nas bil miklavž letos malo prej, kot
ponavadi, ker nam je natrosil vsega pomalem v naša
srca ….
hudo:)))))))
zajček je bil čisto podivjan;-)
On bi se kopal … doniš….
žvižgal je pa tko,
da jest nisem prov neč slišala
Maričine razlage kam pa kje je treba zaviti, kajti tile naše cestarji še zdej niso postavili table MARIČIN RAJSKI KOT..
in me vornk skrbi za zajčka, ker njemu tud kompas nov nucal, ko pa ne ve kaj je desno in kaj levo. Je bla pa pot hudo zanimiva ker je zajček oblajal vse možake uniformah (cestninske postaje):)))
Moj zajček je priden tudi kadar je podivjan-tko.
In se midve voziva lepo po Butalsko (po navodilih kam pa kod) in tale škrat je skoz čakal kedaj bo prišile tisti vornk klanc (sem pričakovala kaj
takega kot je un ta hud če greš čez korensko sedlo) pa tazga klanca nkjer,
in povrh vsega se zajček zajčkast ni prov neč spomnil:))
In sva se zgubili 20 metrov pred Maričinim domom – orka la pipa – čeprav resnici na ljubo je zajček začel momljati da unole hišo je pa se mu zdi že enkrat videl. In sva šli čez ovinek tam pa na sred ceste Mariči ustavljala promet kot kakšen modri angel – ježešna kok je bla čedna -TA PRAVA LABODKA!!!
Dan je bil prelep in nimam pojma kaj je pol za Mariči biti popolna gostiteljica
ker SVA Z ZAJČKOM IMELI VSE KAR SE DA NA TEM BOŽJEM SVETU MET.
Razen če je mislila Mariči še položit pred hišo ta rdeč tepih;-)
Zdej pa ne vem več, kakšne detajle ker se je vse sfulama dogajal, vem sam da sma se pacmakale, narežale, naplesale, načvekale vse ORTO.
…doniš… kakšno papico nama je Mariči uštimala.. njami :))))))))))
pa koko luštkan podmladek ma, jaap kar je res je res
In je bil dan prekratek je šel kot šuš, tko da tale butalka zdej šteka uno relativnostno teorijo zakva gre čas lohka spidirano hitr…
Kva nej še povem.. uff …se preveč rola..
Zame je to en resnično nepozaben dan takšen kakršnega spravimo na stran za hude čase, ko ga rabimo ga potegnemo ven da se spomnimo kaj v življenju je pravzaprav resnično pomembno.
Narava v Maričinem rajskem kotu je prečudovita (še lepša kot lahko razberete iz njenega pisanja) a ker sva z zajčkom prišli OBČUDOVAT NJO IN SAMO NJO, morma priti spet spomladi da bomo pol šle na špancir-YEES
….doniš…skor sem pozabila oment kako je zajček men hotel podtaknit
geštel od Blekija (Bleki je sosedov kozliček)… ampak tud v Butalah vemo kedaj je muško muško kedaj pa žensko;-)
MOJIMA GRACIJAMA SPEŠL ZAHVALA,
PACMAKAM PA ITAK VSE
se ve rnjake in se ve rnjakinje
he, he, da me kap ne trofi:)))))
Zajček je bil ko cuker med vožnjo :)) . Sicer pa a sem jaz kriva, da se ničesar ne spomim od prej ?? Prej me je Mariči vlekla domov k njej v RAJSKI KOT , pa mi treba ni bilo misliti nič.
Heheh, yap. Tale kozliček, ma evo ima res fajni gaštel !
Mariči je bila gostiteljica in pol . Tja prideš ko domov !! Še bolje !
Severnička, ma je bil zajči priden, no !!!!!
kaj neki bo rekla moja čbeli????????????????????????????????
Tako, punci moji dragi, severnica in zajček, vedela sem, vedela sem, da bom nasankala. Sem si prinesla v službo tisti zajčkov CD in sem čist out. Bemtiš, zakaj se to meni dogaja, hitro mi povejta, zakaj se meni dogaja, da jokam, ko mi je lepo, da me srce boli, ko mi je istočasno tudi lepo.
Vajina hvala je sicer pretirana, pa se ne bom bunila, ampak se bom potrudila in skušala vse tokratne pomanjkljivosti odpraviti drugič. Drugič, ko …………..oh, ja, zakaj je dan tako kratek, zakaj odidejo tako hitro od mene vsi tisti, ki jih komaj prikličem k sebi…. bemtiš ja, in zdaj še ta sentiš mehiška muzika, pismo, da sem čisto out.
Ja, labodka sicer nisem bila, čeprav vem, da obstajajo tudi ČRNI LABODJE, da sem se pa spešl for you, zate in za zajčka uredila, da vama bom sprejemljiva, da ne bosta razočarani, no, morda je pa to le prineslo nekaj uspeha. Tolk sam,da nauta preveč pretiravali … da ne govorim o vsem, kar bi še moralo biti, pa ni bilo, sem bila malce preveč out od sreče.
Da do nad ni klanca mi ne govori, ker se naša šefica prav te poti tako boji, da si ne more vzeti urice časa in priti k meni na sveži zrak, kar bi ziher tudi njeni Maški nucalo. Ampak, ona se boji klanca! Tko. Zato jaz zmeraj in vedno o tem klancu ……
Severnica, bog ti polončkaj za vse, za vožnjo sem in tja, za misli, ki so sedle vame, za želje, ki me spremljajo danes in me bodo še dolgo, predsem pa za tisto tiho in
neizrečeno tolažbo, tisto tiho in neizjokano solzo zame, tisto tiho in nenapisano srečo, ki sem jo užila ob tebi, ker si tako pozitivno bitje, da te človek skorajda ne dohaja.
In moj mili zajček. Besed, s katerimi bi tebi povedala vse, kar čutim po tej soboti, skoraj ni. Kljub boli slovesa, ki me je spravilo v jok …….. ostaja tista tiha radost ob misli in nadejanju ponovnega snidenja. Tko, dost je cmeranja, zdaj tudi jaz vse pacmakam, ker vem in se slišim, kako to pove naša severnica.
Cmakam vse po vrsti, cmakam, da se to cmakajen sliši do Butal!
Sreče ne smemo preveč stisniti, sreči je treba dati dihati in potem bo ostala v naših dlaneh, v našem objemu, v našem srcu, v naši duši.Naj moja sreča diha ………
Oh, moja mila Mariči- Še prideva afne guncat ..še..še..
Bemti, samo muzike, ti pa ne prinesem več :)) ko pol si tako žalostna, jaz pa te imam rada, veselo.
In tisti klanec, sploh ni klanec. Je severnica dober šofer, ampak tudi zajču ne bi delal probleme. Obožujem vozit , obožujem nove izzive, samo tisto ni bil klanec…je severnica skoz spraševala, ja kje je klanec ??????????????
Oha, ma evo, prideva midve spet, pa še mucko bova naložile !!