Socialna nestrpnost
Najpogostejša nestrpnost v Sloveniji ni rasna, spolna ali verska – vse tri so v primerjavi z najbolj razširjeno nestrpnostjo tako marginalne, da si ne zaslužijo omembe.
Najpogosteje smo v Sloveniji nestrpni do uspešnih in sposobnih ljudi. Socialna nestrpnost je pogosto podstat za razvoj nestrpnosti do ljudi druge rase, spolne usmeritve ali vere. Izvirno čustvo, ki nestrpnost povzroča je zavist. Za nestrpneže je značilno, da jih vznemirjajo načini, na katere se ljudje, do katerih so nestrpni zabavajo.
Blažje oblike socialne nestrpnosti so tako bes nad potrošništvom (kako je lahko obisk McDonaldsa za nekoga zabava?!), drgnjenje s ključih po napačno parkiranih, dobrih avtomobilih (ti bom že pokazal, plehki in materialistični kapitalist!), gnev nad visokimi plačami drugih (kot vidnejši komponenti premoženjskega stanja), zahtevanje prepovedi dela presuhim manekenkam (mi, inteligentni in lepi bomo zavarovali neinteligentne ljudi pred njimi samimi kapitalizmom!) in zavzemanje za neosocialistično ureditev družbe (edino pravično je po naše!).
Dojemanje neosocialistične ideologije kot nečesa pravičnega je legitimiranje socialne nestrpnosti. V Sloveniji to -paradoksalno- počnejo tisti, ki bi morali na nestrpnost opozarjati. Na to smo v preteklosti že opozorili z generatorjem govorov Matjaža Hanžka. Družba lahko zavist označi za negativno človeško lastnost in se odloči za promocijo drugačne etike; ali pa jo legitimira in ji -v skrajnem primeru, ki pa v Evropi niti ni tako redek- podredi ustroj celotne družbe.
Neosocialisti običajno v svoje programe zapišejo naslednjo misel (seveda v mnogo manj iskreni obliki in z uporabo evfemizmov): »ker premoženjske razlike ljudi žalostijo je naloga države, da jih prisilno izenačuje, ne glede na to, kdo je premoženje ustvaril ter na ta način zagotavlja stabilnost družbe«.
Tovrstno razmišljanje je navadno popuščanje zavistnežem. “Stabilnost”, ki jo tako dosegajo ni strukturna, ampak je dosežena tako, da se je popustilo in ustreglo faktorjem nestabilnosti.
Stranska posledica je percepcija zavisti kot nečesa legitimnega, celo pravičnega. Ljudje pričnejo verjeti, da je zdravljenje zavisti z nestrpnostjo in vtikanjem v življenja tistim, ki so v življenju uspešnejši od njih sprejemljiv način političnega delovanja.
V sodobnih zahodnih demokracijah so elite brez dosežkov ustvarile pravo javno industrijo socialne nestrpnosti, kjer se nove sovražne konstrukte plasira ob vsakem novem zahtevku za več denarja iz proračuna. Praviloma so ti usmerjeni proti tistim, ki naj plačajo račun.
Zakaj potem začudenje, ko v takšnem okolju nekdo svojo zavist naposled preslika na neko lažje prepoznavno lastnost, kot je debelina denarnice in se pojavijo rasizem, sovraštvo proti homoseksualcem in verska nestrpnost?
Podobnost navzven različnih nestrpnosti postane očitna, ko se z različnimi nestrpneži pogovarjate o vzrokih zanjo.
Njihova govorica se prav v ničemur ne razlikuje od govorice Jelka Kacina, sindikalistov in drugih neosocialistov. Razložili vam bodo, da jim tujci jemljejo delo, da nižajo ceno njihove ure, da zapeljujejo lokalne ženske – skratka, da se zaradi tujcev počutijo bolj socialno izključene.
Razlike med neosocializmom in rasizmom, spolno nestrpnostjo in versko nestrpnostjo ni.
Slednje so le naslednji, logični koraki v razmišljanju, ki je že legitimiralo nestrpnost proti drugačnemu. Vseeno je, ali objekt sovraštva nosi obleko, kravato in poslovni kovček; ali pa je njegova koža črna. Če je socialna nestrpnost legitimna in celo pravična in če se ji podreja ustroj celotne družbe – kaj reči drugim nestrpnežem ki to vidijo in skušajo na enak način doseči svoje cilje?
Neosocialisti v kulturno-bojevniških nastopih pogosto opozarjajo na pojave rasne nestrpnosti, kot na nekaj nezdružljivega z njihovo doktrino. V resnici gre za različico njihove miselnosti, ki se je vsedla v idejne niše, ki jih njihova agresivna ideologija ustvarila.
Zaton njihovih idej pomeni izgubo nadzora nad zavedenimi množicami, ki ne ločijo ideologije od prakse. Te si najdejo nove ideologe, ki jim poiščejo nove krivce zunaj sebe, sovraštvo pa ostane.
Če neosocialisti ne razumejo, da odpiranje trgov ne zmanjšuje priložnosti za delo; kako naj potem rasistom razložijo, da uvoz tujih delavcev njim ne zmanjšuje priložnosti za delo?
Če neosocialisti ne razumejo, da je višje plačilo posledica višje sposobnosti in prevzemanja višje odgovornosti osovraženega (človeško inferiornega) managementa, kako naj potem rasistom razložijo, da je višje plačilo osovraženega (človeško inferiornega) temnopoltega delavca posledica višje sposobnosti in prevemanja višje odgovornosti osovraženih temnopoltih?
Če neosocialisti pridigajo popuščanje družbe zavisti na račun ustvarjalnih ljudi kot način doseganja stabilnosti, kako naj potem rasistom pojasnijo, da njim ne bodo popuščali na račun temnopoltih, da bi dosegli željeno stabilnost?
Rasna, spolna in verska nestrpnost se rojevajo iz socialne. So zgolj posledica radikaliziranja stališč ljudi, ki so navajeni od družbe dobiti vse, kar zahtevajo.
Naši dragi prijatelji z leve radi postavljajo trditve, da liberalizem in rasizem hodita z roko v roki.
Prav imajo.
Pod vplivom liberalnega zdravljenja virus neosocializma lahko mutira v virus rasizma.
Toda bolezen povzroča virus, ne zdravilo.
Na hitro, ker nimam časa, pa tudi ljubi se mi ne. Kako opisuješ obisk McDonaldsa z višjim slojem? Jesti nezdrave cheeseburgerje za en evro in biti bogat … Ne vidim povezave. Moj avto ni vreden nič, pa tudi napačno ni parkiran, ampak začuda ima na sebi več prask od ključev kot vsi BMW-ji in Mercedesi skupaj. Prepoved dela presuhim manekenkam pa sploh nima nobene zveze z nestrpnostjo do bogatih. Gre za to, da bi se preprečilo, da modna podjetja postavljala blazne standarde suhosti in bi dekleta dejansko na pol mrtva hodila po manekenskih pistah. Ali pa se tebi zdi normalno, da dekletu, ki pri 180 cm tehta 48 kilogramov, govorijo, da mora shujšati še kakšno kilo, če želi uspeti v manekenskem svetu?
Zgolj še eden (za)štihanih konstruktov o povezavi socialistične miselnosti z rasizmom, homofobijo in versko nestrpnostjo. Očitno Tomaž nima prav razčiščenih pojmov o tem kaj je levo in kaj desno ter za katere od teh dveh političnih opcij je značilna (splošna) socialistična miselnost oz. rasizem in homofobija ali pa gre za namerno tlačenje vsega v isti lonec. Vendar, če gre za slednje, potem tako rekoč pljuva v lastno skledo.
Predvsem rasizem in verska nestrpnost sta značilna za obdobje največje akumulacije evropskega kapitala s prisvajanjem neevropskih ozemelj in naravnih bogastev ter kolonializacijo, vse ob ideološki podpori Cerkve. Po tej logiki je torej šlo za početje socialističnih držav (kraljevin) Anglije, Španije in Francije.
Homofobiji in delno tudi verski nestrpnosti pa še danes daje legitimnost predvsem klerikalizem, kar je precej daleč od levičarstva.
Tudi ne zanikam, da sta oba pojava prisotna v nižjem sloju, vendar nižji sloj obstaja tudi med desno politično opcijo, med katero je večina lastnikov kapitala, ki pa so našemu Tomažu precej bolj pri srcu.
Mislim da ni treba razlagati simbolične vloge McDonaldsa in potrošništva v novodobnih social- ideologijah; gre za tipično nestrpnost proti razvijtešim od sebe, ki se demonstrira skozi bes nad načini zabave drugačnih.
Na druge natvezbe ni vredno odgovarjati, nekateri so pripravljeni, da bi skrili probleme sodobnosti in njihove vzroke še vedno preganjati indijance in kavbojce, misionarje in cerkev in sanjariti o nekakšnih zahodnih ropanjih nerazvitih (ko v resnici velja le, da pač nič ne proizvedejo, ker so nerazviti in je bil edini zahodni zločin v razmerju do njih ta, da smo si zahodnjaki izmislili marksizem)…
McDonalds je znak razvitosti? Zato ga verjetno v raznih bednih in revnih državah ni. Malo morgen. Ajde, da bi kot primer navedel večerjo v Asu ali podobno dragi restavraciji. Zdi se mi, da se tebi še sanja ne, kje jedo bogati in koliko lahko stane večerja.
Razmišljanje ti gre pa šibko od rok, kajne? McDonalds je simbol zahoda, osovraženega zaradi višje stopnje razvitosti. Že precej dolgo. In ker je bil vzhod reven so potrebovali mite, zakaj so boljši. Eden izmed njih je bil, da “niso tako plehki in uživajo kvalitetno življenje”. To je bil recept socialistov, kako ljudi poneumiti v slab standard in odsotnost temeljnih človekovih pravic. In ti vzorci so nekaterim ostali v glavah. Tako npr. še danes, ko so brez pokojninskih prihrankov in živijo iz rok mladih v usta še vedno verjamejo v nekakšno “kvaliteto življenja, ki da jo razumejo le oni”. To je precej tipičen socialni marketing. Še en takšen zabaven mit je, da so “bogati notranje plehki”. Ne boš verjela, ampak nekateri ljudje čisto resno verjamejo v takšne stvari in so se celo pripravljeni skregati, da so resnične.
Tu pa streljaš kozle! Med katerimi člani katere opcije je največ turbokapitalistov oz. novodobnih evrskih milijonarjev, ki so lastninili naše skupno lastnino?? A se ti zdi, da so kot člani Foruma 21 – desni? Pa menda ja Boška Šrota, ki je navidezno izstopil iz leve stranke SD, ne šteješ med desničarje? Pa Kordeža, ki bo še tistih nekaj malih delničarjev izrinil iz “svoje” firme? Ne vem, ali se namerno norčuješ ali iz nevednosti trdiš oslarije? Večina SLO kapitala je v rokah levice, ki je bila 12 let pri koritu in uspela skoraj vse sprivatirzirati. Kar pa je še ostalo, pa namerava dokončati z vašo podporo na jesenskih volitvah! No, oni se bodo smejali ob svojih milijonih in moči, večina vas pa bo kot kalimero cvilila nad lastno kruto usodo, ki pa so jo sami pomagali oblikovati!!
Lahko je simbol zahoda in razvitosti, ampak ga bodo postavili kjerkoli obstaja možnost, da bo toliko in toliko ljudi kupilo hamburger. Pa četudi je država revna kot cerkvena miš in večina je blato.
Očitno si (morda namerno ali pa ne) prezrla, da se nisem omejeval na stanje pri nas, ampak na splošno. Kako in na kakšne načine se je v Evropi akumuliral kapital, je znano. Morda bi bilo lepo, da si prebereš tudi kako je fevdalna lastnina prehajala v roke »protokapitalistov« (predvsem v Angliji pa tudi drugje). Dogajanja niso prav nič kaj dosti drugačna od kot v kakšni rdeči revoluciji. Pri nas je zadeva podobna, le da se ne koljemo. Lastnina, ki je bila nekoč družbena, se koncentrira v rokah posameznikov s političnimi botri. Vendar pa se malo spomnimo, da se je zakonodajni izvirni greh zgodil za časa Demosove vladavine. »Problem« pa je nastal, da ta ni bila večna (kot so morda nekateri znotraj njega mislili, da bo) in da je ta izvirni greh (ki je bil namenjen prvi) izkoristila druga politična opcija. As simple as that. In vse današnje javskanje je v bistvu le zaradi tega, ker je lastnina v »drugih« in ne v »naših« rokah, ne pa zaradi nekega peterletoidnega »poštenjakarstva«.
Kar se tiče raznih Kordežev in Šrotov, njih nikoli še nisem slišal, da bi kje zahtevali višje plače svojih delavcev in mi je prav vseeno v kateri stranki so ali niso. Skratka, ne morem jih imeti za levičarje. Predvsem za slednjega pa je znano, da je k temu, kar trenutno je, omogočila tudi trenutna koalicija. Sicer pa je parjenje med politiko in kapitalom znana zgodba tudi od drugod in predvsem iz Amerike. Samo Tomaž naj se odloči ali gre pri teh ljudeh za sposobne ljudi oz. gospodarstvenike (kot je pred leti napisal recimo za Jankoviča, ki jim ga marsikdo postavlja ob bok) ali tajkune, ne pa da je enkrat tako, drugič drugače.
Sem mar kje napisal, da so kraje pokrite? Sicer pa je ponavadi tako, da se kraji reče kraja le dokler se je pravno ne regulira. Ponavadi se to opravi tako, da se z raznimi zakoni in predpisi določi kdo sme in kdo ne sme krasti ter pod kakšnimi pogoji, ki jih ponavadi lahko dosežejo le izbranci. Ti pa se največkrat zamenjajo z oblastjo ali pa tudi ne, ker jih izemnično navdihujejo enkrat križ, drugič srp in kladivo (včasih tudi na štiri leta).
A ni čudno, da ljudje niso nestrpni do Švedske, Kanade in Avstrije, v katerih je kakavost bivanja mnogo višja kot na primer v Ameriki, do Amerike pa so nestrpni? Mar ni to mogoče zaradi dejstva, da je švedska politika nevsiljiva in skrajno miroljubna, medtem ko je ameriška skrajno vsiljiva in niti malo miroljubna?
Sori, Amerika je Amerika.
Ne posplošuj in prenašaj svoje nestrpnosti do Amerike na vse. Z lučjo ob belem dnevu ne bomo v naših medijih našli kak dober komentar o Ameriki, pa je vseeno iz katerega področja. Oja. Ameriki bi se tudi evropejci lahko (morda so se) za marsikaj zahvalili v zvezi 2. svetovne vojne in za pomoč še desetletja po njej. Njihovi Janezi so umirali v Evropi
Skledo imajo še vedno polno.
Švedi ne mečejo dnevno na tone kruha v smeti.
Tomaž Štih, ali mi poveš koliko si star ? Ne gre mi v račun, da ob tvojem sicer bogatem besednem zakladu, svet vidiš tako zeloooo ozko.
Tvoji prispevki me spominjajo na obnovo Županove Micke mojega sina. Sin nima časa za branje šolskega čtiva. Dan pred zadnjim rokom za pripravo šolskega čtiva sede pred računalnik. Iz interneta zbere nekaj obnov. Malo pokonbinira, uredi in zadevo spusti skozi printer. Efekt je podoben tvojemu. Dobi 3 ali 4. Za kaj več mu zmanka štrika. Ker knjige ni prebral, si ni ustvaril lastnega mnenja. Jasno, da ne zmore komentirati napisanega.
Bolezni ne povzročajo samo virusi, večino bolezni sproži napačen življenski stil. Evo, pa smo zopet pri Mc Donalds prehrani.