SOCIALNA POMOČ IN VRAČILO
Spoštovani
Meseca aprila prejmem zadnje nadomestilo iz Zavoda za zaposlovanje. Sem mama dveh otrok in živimo v eno starševski družini. Moj prihodek bo takrat otroški dodatek in preživnini. Živimo v stanovanju, katerega sem pol lastnik sama tukaj smo začasno prijavljeni. Stalni naslov pa imamo v drugi občini. Vse stvari na CSD urejam v občini stalnega prebivališča. Zanima me, če sem upravičena do socialne pomoči, ker sem lastnica polovice tega stanovanja imam pa le prijavljen začasen naslov. Lastnik druge polovice stanovanja ima na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče. Sva solastnika živeča v istem stanovanju vendar to ni oče mojih otrok in ne moj partner.
Pozdravljeni.Pred kratkim,sem zaprosila za denarno socialno pomoč,na kar mi je socialna delavka,takoj rekla naj podpišem,da se strinjam,da se mi zapečati stanovanje,ker sem namreč lastnica stanovanja,ki meri cc 40 kvadratov in smo trije člani v tem stanovanju.Ko sem to zavrnila in jo spomnila,da še niti ne prejemam socialne pomoči,me ješele potem opozorila,da če bom prejemala več kot dve leti denarno socialno pomoč,moram podpisati to,čeprav moje stanovanje je še zmeraj premajhno za tričlansko družino in tega nikir nisem zasledila,da neglede kako veliko stanovanje imaš,če prejemaš pomoč dve leti,moraš podpisati,da se strinjaš,da ti država pečati stanovanje.Prosim,če mi pomagate z odgovorom,če to drži in če zares moram to podpisati.Na ministrstvu za delo in socialne zadeve,o tem nič ne piše.Hvala za vaš osgovor.lp
Spoštovani!Pred kratkim,sem bila na centru za socialno delo za podaljšanje socialne denarne pomoči,prejela sem jo torej samo dvakrat,na kar mi je socialna delavka rekla ,da moram podpisati ,da se strinjam z upisomprepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine,katere lastnik sem v korist RS.Mi smo trije,stanovanje ima41 kvadratov.Ko sem jo opozorila,da nisem prejemnica eno leto oz v zadnjih 18-tih mesecih več kot 12-krat,mi je pojasnila,da je neglede kakšno nepremičnino imaš in če si prejemnica 24 mesecev socialne denarne pomoči,moraš podpisati tovsno izjavo.Jaz pa v vseh teh zakoni,nisem tega zasledila.Zanimam me kako je stem in ali ima prav glede tega ta socialna uslužbenka? ali moram res podpisati in kako je s tem o premernem in do primernega stanovanja?Hvala za odgovor!
Spoštovani!
Po zakonu je določeno, da se dedovanje premoženja prejemnika denarne socialne pomoči omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Za ta del bodo prikrajšani vaši dediči, če pa želite, pa imate možnost vračati prejeta denarna sredstva prostovoljno v dogovoru z izplačevalcem že pred vašo smrtjo.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Zakonsko so določeni pogoji, da so upravičenci državljani RS, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje, nimajo premoženja in prihrankov in aktivno rešujejo socialno problematiko. Upravičenec je torej lahko oseba, ki si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon, Ter oseba, ki zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS. Glede na vaše navedbe je smiselno, saj v vsakem primeru, če zaprosite trenutno nimate kaj za izgubit. Vendar pa vas moramo opozoriti, da bo pri dedovanju vaših potomcev, država oz. občina (odvisno iz katerega proračuna bo izhajala prejeta denarna socialna pomoč) prejeti delež zahtevala kot povračilo.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Vračilo denarne socialne pomoči poteka lahko na vašo zahtevo za časa vašega življenja, lahko po vaši smrti (omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete pomoči). Center za socialno delo lahko v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ker upravičenec ni bil upravičen do denarne socialne pomoči ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali ni pravočasno sporočil podatkov in ni obveščal o spremembah ali je sporočil neresnične podatke ali zaradi drugih razlogov. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč, in ugotovi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči ali določi drugo višino denarne socialne pomoči ali določi drugo obdobje prejemanja denarne socialne pomoči. Tudi kar se tiče vračila, država upošteva takratne vaše zmožnosti, kot upravičenca in socialni položaj( to je pri vpisu prepovedi obremenitve in odtujitve) oz. pri dedovanju vaših zapustnikov. Država se lahko odpove povrnitvi prejetega zneska, če sami nimate drugega premoženja in sredstev za preživetje ter tudi v primeru, če bodo tudi vaši potomci potrebni denarne socialne pomoči.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.
Pri ugotavljanju materialnega dohodka družine se poleg vas in otrok upošteva le oseba, ki živi z vami , v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. To domnevo lahko izpodbijate tako, da dokazujete, da z osebo s katero živite v istem stanovanju, ne živite v zunajzakonski skupnosti.
Stanovanje, katerega polovice lastnica ste sama, se bo štelo med vaše premoženje, saj tam nimate prijavljenega stalnega prebivališča. V kolikor bi ga imeli, se to ne bi štelo med premoženje, če ne bi presegalo vrednosti primernega stanovanja. V vašem primeru velikost vašega deleža ne bi smela presegati 110 m2.
V skladu z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih se tako pravica do denarne socialne pomoči ne dodeli družini, katere premoženje dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ta od 1.2.2013 znaša 261,56 EUR. Ne glede na navedeno pa se denarna socialna pomoč ne zmanjša v kolikor vrednost stanovanja v katerem upravičenec stanuje ne presega ali dosega višine 13.780,00 EUR.
Glede na to, da nimamo točnih podatkov o vašem finančnem stanju vam žal ne moremo dati natančnega odgovora.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.
Pri ugotavljanju materialnega dohodka družine se poleg vas in otrok upošteva le oseba, ki živi z vami , v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. To domnevo lahko izpodbijate tako, da dokazujete, da z osebo s katero živite v istem stanovanju, ne živite v zunajzakonski skupnosti.
Stanovanje, katerega polovice lastnica ste sama, se bo štelo med vaše premoženje, saj tam nimate prijavljenega stalnega prebivališča. V kolikor bi ga imeli, se to ne bi štelo med premoženje, če ne bi presegalo vrednosti primernega stanovanja. V vašem primeru velikost vašega deleža ne bi smela presegati 110 m2.
V skladu z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih se tako pravica do denarne socialne pomoči ne dodeli družini, katere premoženje dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Glede na to, da nimamo točnih podatkov o vašem finančnem stanju vam žal ne moremo dati natančnega odgovora.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja (za 3 člansko družino ta znaša cca 110 m2), in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le, če soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
Glede na navedene določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih menimo, da niste dolžni ničesar podpisovati.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja (za 3 člansko družino ta znaša cca 110 m2), in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le, če soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
Glede na navedene določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih menimo, da niste dolžni ničesar podpisovati.
S spoštovanjem!
Varstveni dodatek
Zanima me ali občina, CSD oz.SPIZ ..ne vem točno kdo izmed njih ima pravico odvzeti človeku, ki mu je 100%odvzeta opravilna sposobnost varstveni dodatkek, ob tem, da niti ta oseba ne dobiva dodatka za pomoč in postrežbo in tako sedaj dobi mesečno le ubogih 335€. Ali je to v skladu z zakonom ali ne?
Meni osebno se to zdi kriminalno dejanje..Prosim za nasvet!
lep pozdrav
Spoštovani!
Upravičenost do prejemanja varstvenega dodatka presoja Center za socialno delo.
Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 261,56 EUR.
Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je navedeno, daje do varstvenega dodatka upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 449,80 EUR. Vendar pa se pri tem ne upošteva le dohodek, ki ste ga navedli, ampak še drugo premično in nepremično premoženje.
Glede na podatke, ki ste jih navedli, vam konkretnega nasveta ne moremo dati. Predlagamo, da se obrnete na pristojni Center za socialno delo, kjer vam naj natančno pojasnijo razloge za odvzem.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni!
Mene pa zanima sledeče:
na ZPIZu so me invalidsko upokojili in mi priznali tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnino (TO). Ker je postopek trajal dolgo, bom vse navedeno dobila za približno 10 mesecev skupaj (za nazaj). v tem času sem prejemala dsp. baje, da bom morala za teh 10 mesecev dsp vrniti, saj sem bila zaradi priznanja invaidske pokojine za ta čas neupravičena do dsp. zanima me, ali dodatek za pomoč in postrežbo tudi sodi sem? ( pokojnina sama ne znese 260€ mesečno – ali bi lahko razliko do 260€ vzeli od dpp?). Ne zdi se mi logično, saj je dpp, citiram, ”Namenjen je poplačilu dela stroškov, ki jih ima upravičenec, ker zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč”.
Najlepša hvala za odgovor!
LP
Pozdravljeni,
do nedavnega sem bila prijavljena na zavodu kot brezposelna oseba. Od meseca februarja pa sem volonterka pripravnica na osnovni šoli. Ker mi šola plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, nisem več v bazi brezposelnih ljudi, čeprav je VOLONTERSKI PRIPRAVNIK na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost kulturo in šport opredeljen kot oseba, ki si status uredi sama (status BREZPOSELNE OSEBE ali podiplomskega študenta), saj ne prejemam nobenega denarnega nadomestila. Podpisano imam posebno pogodbo, ki sem jo morala podpisati zgolj zato, da se zavedam, da nisem upravičena do nobenega denarnega nadomestila (tudi do malice in prevoza ne). Zdaj pa me zanima, ali sem upravičena do denarne socialne pomoči, brez da bi to pomoč čez leta morala vračati? Naj povem še, da sem že dopolnila 26 let, od meseca marca 2012 nimam nobenega dohodka, živim pri starših in sem brez otrok (kako jih bo človek imel, če še sam sebe ne more preživeti?!?). Poleg tega imam 9 let star avto, ki nima nobene vrednosti. Ostalega premoženja nimam.
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!
Pozdravljeni,
pišem Vam, ker dobivam različne informacije glede vračila socialne pomoči.
Ker nimam zaposlitve, dobivam socialno pomoč, ker drugače ne vem s lim bi se preživljala.
zaenkrat nimam nobenega premoženja…vendar pozneje bom verjetno kaj podedovala.
skrbi me in tudi moje starše če bom zaradi prejete pomoči, morala vračat pozneje to kar dobivam sedaj k nimam nobenega premoženja. kasneje npr dobim službo in del premoženja…ali se lahko država in občina vseen obrne na to kar dobivam sedaj ko nimam nobenega premoženja…
hvala za vaš odgovor.
Spoštovani!
V skladu s sodno prakso (sodba IV U 16/2012) se dodatek za pomoč in postrežbo ne sme všteti v lastni dohodek.
S spoštovanjem
Spoštovani!
Na straneh Ministrstva je zapisano le to, da si volonterski pripravnik uredi zdravstveno zavarovanje na podlagi statusa, ki si ga uredi sam.
Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Gre za t.i. krivdni razlog kamor spada tudi neprijavljenost na Zavodu RS za zaposlovanje.
Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje. V skladu z navedenim bodo zavezani za vračilo vaši dediči in ne vi sama.
S spoštovanjem!
ALI MORA POLNOLETNI OTROK DRŽAVI VRAČATI SOCIALNO DENARNO POMOČ KI JO JE PREJEMAL NJEGOV OČE, KATERI NI NIKOLI SKRBEL ZA TEGA OTROKA IN MU NI PLAČEVAL NOBENE PREŽIVNINE TER JE ZAPUSTIL MATER IN OTROKA PRI STAROSTI 6 MESECEV IN PREKINIL VSE STIKE, SEDAJ PO NJEGOVI SMRTI PA NAJ BI NJEGOVI POTOMCI MORALI VRAČATI TO SOCIALNO DENARNO POMOČ? Ima namreč 2 hčeri, ena ki ni nikoli ničesar zahtevala niti prejela od očeta, ter druga hči, ki ga je tožila za preživnino oz. ji je bila dodeljena očetova zemlja.
po družinskem pravu 124/b členu, otrok ki ni prejemal od starša, ki ga je zapustil nobene denarne pomoči, ni dolžan skrbeti za tega starša v kolikor sam ni sposoben skrbeti za sebe. Prosim vas, da mi odgovorite kako je s tem zakonom v zgoraj opisanem primeru. Vas lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za odgovor
Ker sem ravno videl tole zadevo naj še jaz odgovorim zainteresdirancem, vsa socialna pomoč se državi vrača, v tem novi zakon ni nič novi, saj je tako po starem zakonu že 30 let in država ima pravico do povračila sredstev od dedičev, je pa res da do sedaj država tega ni prakticirala, če so tudi dediči socialno ogroženi pa se jim plačilo odpusti, novi zakon to isto določa tudi za varstvene dodatke ki jih zakon krivično daje pod socialno pomoč in četudi danes nimate nobenega premoženja bo država takoj ko boste prejeli premoženje, ta denar terjala nazaj, tudi če bo to čez 20 let.ni pa obresti na to.
Spoštovani!
V skladu z Zakonom o dedovanju se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini.
V skladu z navedenim je denarno socialno pomoč dolžan vračati le dedič. Kolikor se dedič dednemu deležu odreče, ni zavezan vračati ničesar.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni,
pišem Vam, ker dobivam različne informacije glede vračila socialne pomoči.
Moja mama prejema varstveni dodatek, k penziji. Nima nobenega premoženja.
Penzijo, ki prejema porabi za stroške, tako,da ji nič ne ostane.
Zanima me ali bom jaz (sin) po njeni smrti moral vračati varstveni dodatek ?
hvala za vaš odgovor.
Spoštovani!
Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti. Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega varstvenega dodatka; če pa dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje. Ne boste pa zavezani k vračanju pomoči, če premoženja ne bo.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni,
Ali morajo otroci vračati vrednost DSP po staršu, ki je imel premoženje oz. nepremičnino, pa jo je v času življenja prepisal/prodal, a ni spremenil vpisa v zemljiški knjigi (tam je še vedno vpisan kot lastnik)?
Hvala, pozdravljeni
Pozdrav,
Trenutno sem brezposeln in nimam ničesar, razen starejšega vozila. Zanima me ali bom moral vračati socialno pomoč ko dobim zaposlitev?
Hvala,lp
Forum je zaprt za komentiranje.