socialna pomoč vračljiva na ramenih dedičev
Ti vrneš samo v primeru, da po mami podeduješ premoženje. Potem se izplačana socialna pomoč iz tega premoženja poplača. Če ni dediščine, tudi ni plačila.[/quote]
Hvala za odgovor.
PS
Mama si je v življenju privarčevala za stanovanje. Seveda, prislužila si ga je z delom(in kreditom).
Kdo je kriv, da je danes na beraški palici? Mar si ni zaslužila solidne pokojnine in ne socialne pomoči?
Prihaja tretja runda ropanja.
Sistemsko so se lotili še privat lastnine?[/quote]
Je stanovanje pprodala ter s tem denarjem uživa srečno starost ali ste dediči ji prepovedali “prodajo” ????
Ni nobene luknje. Ni se potrebno odreči mami. Odpoveš se le dediščini, za katero tako ali tako nisi nič naredil![/quote]
Tipična ozkogleda oseba si. Od otroštva dalje živiš v hiši ali stanovanju pri starših. Vzdržuješ hišo, kdaj pa kdaj kupiš kak kos pohištva, tu so tvoji spomini …in ti trdiš, da za to nisi nič naredil? Počakaj, da prideš v to situacijo. Eni si drugače, kot če izkusite na lastni koži, ne znate predstavljati. Prepričana sem, da boš ti najbolj tulila, ko se ti bo zgodilo kaj takega.
Ni nobene luknje. Ni se potrebno odreči mami. Odpoveš se le dediščini, za katero tako ali tako nisi nič naredil![/quote]
Tipična ozkogleda oseba si. Od otroštva dalje živiš v hiši ali stanovanju pri starših. Vzdržuješ hišo, kdaj pa kdaj kupiš kak kos pohištva, tu so tvoji spomini …in ti trdiš, da za to nisi nič naredil? Počakaj, da prideš v to situacijo. Eni si drugače, kot če izkusite na lastni koži, ne znate predstavljati. Prepričana sem, da boš ti najbolj tulila, ko se ti bo zgodilo kaj takega.[/quote]
kaj pa tvoji bratje sestre, tudi oni od otroštva dalje živijo pri mami?
seveda se deduje, ampak samo toliko kot je za dedovati. če starši prejemajo socialno pomoč, se pač nekoliko zmanjša dedna masa, samo to.
Ni nobene luknje. Ni se potrebno odreči mami. Odpoveš se le dediščini, za katero tako ali tako nisi nič naredil![/quote]
Tipična ozkogleda oseba si. Od otroštva dalje živiš v hiši ali stanovanju pri starših. Vzdržuješ hišo, kdaj pa kdaj kupiš kak kos pohištva, tu so tvoji spomini …in ti trdiš, da za to nisi nič naredil? Počakaj, da prideš v to situacijo. Eni si drugače, kot če izkusite na lastni koži, ne znate predstavljati. Prepričana sem, da boš ti najbolj tulila, ko se ti bo zgodilo kaj takega.[/quote]
To je eno samo nakladanje, dejstvo je da v večini primerov dediči niso veliko prispevali k premoženju. V kolikor je drugače, bodo to zlahka dokazali.
Sem mnenja da je največ kar lahko zapustim otrokom dobra vzgoja in izobrazba, ostalo biom najverjetneje dal v dobordelne namene.
100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je odnos v veliki meri odvisen od staršev in to od trenutka spočetja otroka naprej.
Jaz recimo na to stvar gledam tako, da če sta moja starša ustvarila stanovanje, je na meni, je v bistvu moja odgovornost, da se njuno premoženje ohrani ter da sama zagotovim novo premoženje, ki bo služilo meni in mojim otrokom, ki pa bodo spet odgovorni, da se premoženje ohranja – v dobro celotne družine in družinskega blagostanja.
Razloži zakaj bi bile tvoje?[/quote]
To se tud jaz vsakokrat sprašujem, ko berem tule kakšne teme o dedovanju. Namreč večina je mnenja, da jim premoženje staršev PRIPADA. Zakaj že?
Pa eni se za to grebejo že vnaprej, še pri živih starših…[/quote]
saj jim pripada, ampak šele po smrti staršev. in samo premoženje, ki je res njihovo. oni pa bi radi že pri živih starših dedovali premoženje, ki ga pravzaprav ni. oz. dedovali bi samo premoženje, dolgov pa ne.
Bom takoj pojasnil nepismenim
Zakon o dedovanju določa PO VSEM SVETU JE TAKO, da otroci in mož/žena dedujejo po smrti umrlega. Če nima žene/moža, dedujejo bratje in sestre pokojnina, ČE TUDI bratov in sester več ni, dedujejo nečaki. in tako naprej in tako naprej.
Priporočam knjigo ali pa kar predavanja iz dednega prava na fakulteti, ampak mislim, da ste toliko nepoučeni in nepismeni, da res ne boste niti tam razumeli ničesar.
Lastnina staršev je po zakonu pripadajoča družini. Amen.
Nasvidenje
Temo ste preusmerili v pohlep, kar pa seveda ni bila tema pogovora.
Ponavljam, država, oziroma posamezniki, so si naropali državnega premoženja.
Sedaj ko so nas spravili na kolena, se pa bodo lotili še privat lastnine, z njihovo “legitimno zakonodajo”
Država je postala trakulja, vedno bolj požrešna – vedno več.
Sprašujem, mar je res potrebno to zločinsko dejanje, da so nas sistemsko spravili na beraške palice, tako, da bodo sedaj še z našim premoženjem razpolagali?
100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je odnos v veliki meri odvisen od staršev in to od trenutka spočetja otroka naprej.
Jaz recimo na to stvar gledam tako, da če sta moja starša ustvarila stanovanje, je na meni, je v bistvu moja odgovornost, da se njuno premoženje ohrani ter da sama zagotovim novo premoženje, ki bo služilo meni in mojim otrokom, ki pa bodo spet odgovorni, da se premoženje ohranja – v dobro celotne družine in družinskega blagostanja.[/quote]
Zanimivo. In povsem drugačno mojemu gledanju 🙂
Jaz moje starše namreč nagovarjam, da prodajo svoje preveliko nepremičnino, grejo v nekaj manjšega, razliko pa lepo skurijo zase, za stvari, ki jim nekaj pomenijo. Kar imam, sem si sama ustvarila, oni pa so mi izdatno pomagali pri šolanju in drugače (ne pa materialno). Enako delam pri lastnih otrocih.
Ta skandinavski stil mi je pač bližje.