SOČUTJE
Dobro jutro, gmajnica draga. Naj tole
jutro pomeni za vse lepo sredino tega
tedna, ki se za prenekatere preveša v
že komaj čakani dopust, nekaterim se bo
prvi teden dopusta počasi iztekel in …..
… in naj tole jutro lepa misel Iva Andriča
sede slehernemu tja, kjer ima le še milimeter
prostora:
————–
Med strahom, da se bo kaj zgodilo in upanjem, da se mogoče le ne bo, je več prostora, kakor mislimo. Na tem tesnem, trdem in golem prostoru marsikdo od nas preživi vse življenje.”
————–
Tako je bilo napisano zgoraj, na vrhu portala.
In ker me je to jutro, ko sem vas prebirala, močno spodbodla jeza našega sprevržka, ker bi tako rad pomagal ježku, pa mu ne more, žal, ker me je spodbodla njegova sveta jeza, ki jo je izrazil v tako domačih in znanih besedah “….kaj kurac …”, sem si dovolila to jutro razmisliti tudi v tej smeri, v smeri sočutja in tega, kaj vse bi človek rad naredil za nekoga drugega, če bi vedel in znal. In k razmišljanju v to jutro me je popeljala taista želja pomagati nekomu izmed nas prebroditi tista težka jutra, ko se najraje ne bi niti dvignil iz postelje, ko bi človek, ki ga v jutru ne čaka tisto, česar si tako zelo želi in ki jutra ne more, ne sme in nima možnosti užiti v miru, ko bi najraje nazaj zaprl oči in prosil vsemogočnega za …. mir, spokoj …. temu človeku bi rada to jutro pomagala, ne sama, ne, ne morem in ne znam, temveč z mislimi Z.M.:
———
S sočlovekom čutimo, če se lahko z njim smejemo, kadar je vesel, in če mu lahko pomagamo pri joku, kadar je žalosten.
Kadar najprej iščemo svojo podobno izkušnjo, smo lahko sočutni le toliko, v kolkor jo najdemo.
Kadar želimo občutke bližnjega “nategniti na svoje kopito čutenja”, ga prepričujemo, da ne čuti prav.
Pravo sočutje je le tisto, ko preprosto prevzamemo čutenje bližnjega in mu prisluhnemo s srcem.
———–
Prijateljica moja, v tem jutru te poslušam … poslušam te s srcem. Želim s teboj jokati, a le toliko, da bo šlo jutro mimo. Potem se želim s teboj smejati…. misliš, da nama bo šlo ?????
Vsako jutro je nekaj zadnje čase, zaradi česar se res ne bi sploh niti postavila pokonci . Kako so mi lepe te besede , prositi vsemogočnega le za mir , kako veliko je v njih .
Kako živim veš ..in če bi mi danes nekdo rekel tu imaš toliko denarja , da ti ni treba skrbeti več do konca svojih dni , celo več , kupila si boš lahko veliko več……ali pa izberi med tistim po čemer skoz hrepeniš ( mir ) , za kaj bi se neki odločil zajček ?
MIR !
Hišo , avto , ladjo itd…vse se da kupiti z denarjem a to ni to…
Sreče , zadovoljstva in miru ( tega si želim nadvse ..tega se ne da kupiti , a jaz denarja ne bi..mir ja …to pa bi…
V miru najdeš srečo , veselje pa čeprav v baraki…
Je kaj več vredno ?
Ojej , Mariči , dokler te bom imela in se spomnila nate , ko mi bo najtežje , o ja bo šlo….tudi še smeh bo najin , iskriv in nagajiv , pa spomnile se bova vsega tega za nazaj . Kako neodločno in v strahu se je zajček loteval novih prvih korakov…
a koraki tudi bodo…pa saj nič ne gre na hitro anede…nekatere stvari gredo počasi , ker nosijo s seboj toliko pogojev , a niso nemogoče…
Zdaj grem ponovno brati tvoj post ..
V tem jutranjem miru ki je kratek , tudi redek je to samo zame in hvala ti !
Veš nekomu se zdijo take besede ” cukraste ” , vendar ti dobro veš , jaz pa tudi….kako veliko mi pomeniš .
Tvoj zajček
Ps. Tudi ostalim tukaj dolguje zahvalo , ker me imajo radi , jaz pa njih.-
Ravno zaradi vas vseh skupaj , je vame prišlo spoznanje , da je kljub vsemu vredno živeti. Tko !
Kej čem, kar mi je dano mi je dano in
sprejmem za svoje. Bog polončkaj, Jani,
zate se pa pripravlja en ……. ajdov cmoček,
do takrat pa … eh, saj ne bi zdele tuki o vrsti
cmoka, ki ti ga ponuja, me je v češnjo zapeljalo,
pa ne bi ……… he, he, he, da se nama nau kaka
veja zlomila ….