Sodelavka in moj mož

Po več kot enem mesecu v tujini nas je na letališču pričakala moja lepa sodelavka, srce od človeka. Takoj ko sem jo videl, sem spustil kufre, jo stisnil v objem, da so ji kosti začele pokat in jo začel obsedeno lupčkat po ličkih.

Eni drugi sodelavki, še eno srce, sem samoiniciativno prinesel darilo, izročil sem ji ga tako, da sem ji rekel naj seže v žep, ker imam tam zanjo nekaj trdega, kar se začne na črko P. Ko je videla kaj to (Presenečenje) je in kaj sem hotel z njim povedati, se mi je vrgla v objem in začela jokati.

S sodelavkami hodim na pijačo, klepetamo o sto in eni stvari, tudi o seksu in o čisto vsem lahko svobodno razpravljam z ženo.

Ker ve, da jo ljubim. Ker ve, da mi je varanje zadnja misel ob vseh skrbeh. Ker se o vsem pogovoriva. Ker mi zaupa. In zato ker vse te dejavnike posedujem tudi jaz, sva srečen par. Izi pizi.

Imam srečo, da moj nima sodelovk. Da bi se ta kura pri meni doma prikazalapa mojemu prinesla pecivo? Boga revca…

Uboge pipike, ker ste tako nesamozavestne, da vas že ena sodelavka vrže s tira.
Ja pa ja, vse se mečejo za vašimi možmi.
Kure, dajte imet malo samozavesti. Malce se bolj cenite in ne boste tako paniko zganjale, če bo vaš mož imel kolegico, prijateljico.

Pa si ti resno prepričana, da smo vse , ki tukaj sodelujemo tipične, po tvoje popredalčkane mone ? A če imamo čas pisat v dopoldanskem času, smo vse po tvoje na socialcih, zamaščene, zavaljene in neumne? Ja, imamo doma super desce, ki jih nekater požirajo z očmi in iščejo priložnost. Se zavedamo tega, se pa tudi naši moški zavedajo, kaj imajo oni doma 🙂 Nikakor ne tečne, zoprne težeče babe, ampak izziv, s katerim jim je v užitek živet, doživljat in še vedno odkrivat novo tudi po poroki in otrocih… Sicer vem, da smo v manjšini, ampak vseeno . Naj se bere še tako osladno in nemogoče – je res, pa ni milni mehurček, ki se bo vsak čas razpočil… In v takem primeru nima kaj okoli našega doma neka sodelavka s pladnjem peciva kolovratit, ko enega izmed partnerjev ni doma. Tako da – fantaziraj kar ti še naprej, kako imaš prav – pa nimaš :P[/quote]

Če sta oba tako super in on vidi le tebe, zakaj te pa potem ostale ženske tako ogrožajo?
Če bi bilo res tako kot praviš, te ne bi motilo niti, če bi ena naga lepotička hodila okrog tvojega moža, ker bi bila prepričana, da si tako super, da ne bo znorel za drugo.[/quote]

Saj mene nič ne ogrožajo, nimam teh težav glede nagih lepotičk, ker jih ne vidim kot grožnjo sebi, niti možu – ker nimajo tistegam kar vem, da moj mož najbolj ceni in spoštuje.

Gre za spoštovanje zasebnosti posameznika in njegovih bližnjih. Se prej pokliče in vpraša, če se lahko pride – pa naj bo to iz službe, ali pa prijatelji, sorodniki, znanci. Dom je naša zasebnost, tako pravi tudi mož. Se dogovoriš za čas, ko smo vsi doma. Jebiga, pri nas tako delamo in funkcionira -ne gre za kontrolo, gre za to, da se nekdo zna zrelo, s poštenimi nameni dogovorit, kdaj pride na obisk.

Veliko je tudi v gojenju kemije v neki zvezi. Če to znaš, obvladaš, ne rabiš lepotičkastih svežih šniclov. Se boš že še naučila z leti, če se še nisi 🙂
Še zlato pravilo, ki velja: kar se pod noge meče, nastavlja in je prelahko na dosegu roke je nazanimivo, žal 🙂 Enako velja seveda tudi metanje moškega spola pod ženske noge. Treba se je znat tudi cenit. 😛 in ko ugotoviš, da se po 20-ih letih tudi čedalje bolje žgeš s partnerjem, kot na začetku, je stvar še bolj adrenalinska in v novih dimenzijah. Pa ne gre samo za žganje, gre za mnogo več. Z leti, ko se spoznaš bolj podrobno, ker ti partner to dopusti, ker ti zaupa, ti pa njemu, ko veš za marsikatero njegovo skrivnost, ki jo je zaupal samo tebi,, veš, da je odnos zrel in odkrit.

Nismo vsi Slovenci taki po tvojem prepričanju – kamor gre bik, naj gre pa še štrik. Ne sedimo na dveh stolih, ker vemo , da s tem najprej sami sebi lažemo v obraz in sami sebe goljufamo, pa seveda še partnerja. Ker tega ne potrebujemo, ker nam to ni izziv in popestritev žiljenja.

kakšen ausšus so šele te babnice, ca jih je samo en in edini kresnil ☺

.. je napisal toti kopunček…

slabo si spisala tole provokacijo, deklina.

slabo si spisala tole provokacijo, deklina.[/quote]

Slabo bereš, bitje nedoločljivega spola….

slabo si spisala tole provokacijo, deklina.[/quote]

Slabo bereš, bitje nedoločljivega spola….[/quote]

Se po stilu pisanja da ugotoviti, da je to ženska sklamfala…

Slabo bereš, bitje nedoločljivega spola….[/quote]

Se po stilu pisanja da ugotoviti, da je to ženska sklamfala…[/quote]

Ma bejži? Potem pa sem več kot očitno ene vrste hermafrodit ali kaj? Ker ko sem nazadnje bil na stranišču, je bil še vedno na svojem mestu. Ma ne bom niti razpravljal več, ej. Kdor je na forumu redno pač že ve, za ostale pa me ne briga.

Jaz nisem poročena, imam izvenzakonskega partnerja, torej pri tebi že imam neke oprostilne točke, ker si človeka ne lastim s poroko, a ne?

AMPAK, tudi če je samo izvenzakonski partner, al pa če bi bila poročena, isto mi je – ne gre se za lastnino, gre se za spoštovanje. Obisk ni nič spornega, čeprav si priznala, da med službenim časom je to malo čudno. Verjetno gre za pletenje nečesa med njima. Pa ker smo vsi krvavi pod kožo, dopuščam tudi to, da se mož lahko zagreje za drugo, čeprav si ga nisem vezala ali lastninila s poroko, a ma da bo on namakal drugje, jaz bom pa njemu kuhala, prala, pospravljala, dajala za skupne cilje vsak cent na stran, on bo pa sral okoli? Ni on moja last! Moja last so zastavljeni cilji najine družine, moja last je moje lastno spoštovanje! Ne bom si nikogar lastila, ne bom pa dovolila, da si on lasti moje storitve, za hrbtom pa vrta v drugo. Razumeš razliko?[/quote]

Seveda razumemo. Ni on tvoja last, ampak si ti lastiš ekskluzivno pravico uporabe njega za dosego svojih ciljev. Ti pa tudi predlagam malo manj kuhanja, pranja in pospravljanja in malo več namakanja. Pa še to ne bo garancija, da tega ne bo počel kje drugje – ob takšnem odnosu kot ga izkazuješ.

Slabo bereš, bitje nedoločljivega spola….[/quote]

Se po stilu pisanja da ugotoviti, da je to ženska sklamfala…[/quote]

Ah ja, Blue Red je tale gospodič: http://volkec.blog.siol.net/

Ampak Volk, tisto nakladanje o strašanski ljubezni je pa preceje prozorno, ne? 😉

Se po stilu pisanja da ugotoviti, da je to ženska sklamfala…[/quote]

Ma bejži? Potem pa sem več kot očitno ene vrste hermafrodit ali kaj? Ker ko sem nazadnje bil na stranišču, je bil še vedno na svojem mestu. Ma ne bom niti razpravljal več, ej. Kdor je na forumu redno pač že ve, za ostale pa me ne briga.[/quote]

…..nos do tal :)))) (op.p.)

U, mater, a zdaj se boste pa bame spravili ali kaj? Super! No, kakorkoli, vi že veste vse o mojem zakonu, ni kaj

poznamo eno tako s pecivom, tiste pladnje vlači vsepovsod, okol dohtarjev, mehanikov, amzs, frizerju … od vseh pač nekaj pričakuje

kakšen ausšus so šele te babnice, ca jih je samo en in edini kresnil ☺[/quote]

Zato se pa tako bojijo konkurence :).
Če bi bile fejst ženske, se ne bi bale konkurence. Nobena fejst ženska ne zganja kravala, če dobi mož obisk.

kakšen ausšus so šele te babnice, ca jih je samo en in edini kresnil ☺[/quote]

Zato se pa tako bojijo konkurence :).
Če bi bile fejst ženske, se ne bi bale konkurence. Nobena fejst ženska ne zganja kravala, če dobi mož obisk.[/quote]

dej ne serjita, no…

Če smo 15, ali pa20 let z nekom v zvezi, pač ne pomeni, da se pred to zvezo pa nismo na polno kresali in probavali. Vsak najde sebi primernega in enakega, slejkoprej, če ga dobro išče 🙂

Ja, to je pa druga. Če ste se tako na polno kresali, potem mi je jasno: vi mislite, da se ostali tudi tako na polno kresajo zato taka panika pred neko žensko.

Če jo mož zagovarja, namesto, da bi ji postavil mejo, potem tu nekaj smrdi.

MIslim enako :)[/quote]

Tudi jaz bi bila lahko ta sodelavka. Večkrat sodelavcu v službi ponudim pecivo. Me gane njegovo navdušenje. Če bi živel blizu službe, bi mu ga verjetno tudi med boleznijo dostavila, da se malo pocrklja. Resnica je, da je njegova žena verjetno čisto v redu, a izrazita karieristka, ki nikoli ne kuha in tudi ne zna. Tako da kuha za celo družino on, mene pa sprašuje za recepte. Pecivo pa dobi pri svoji mami in kdaj se ga usmilim tudi jaz. Sicer pa mi na kraj pameti ne pade, da bi z njim imela kaj, nanj gledam, kot na mojega starejšega otroka.

si pa lezla nekam s to torto, no… 😛 Četudi v imenu vseh sodelavcev :))) Pa ker je bil šef :)))))[/quote]

Al, bejba, si me nasmejala. Ja, lahko bi bilo tudi tako, pa ni. Mojemu šefu ni bilo treba nikamor lezt, s torto ali brez so bili delovni pogoji v pisarni odlični. Znak pozornosti, veselja, da se ni raztreščil do amena, obisk, da sva predebatirala službene in manj službene zadeve. Lahko bi nesla tudi banane in jagodni sok, pa sem se pač z veseljem potrudila s točno takšno, ki jo ima rad. Zdaj je šef drugim, midva pa še zmeraj kdaj pa kdaj greva na kavo. Tudi v njegovem kraju, če se mimo peljem, si vzame čas in pripicikla do kafiča, da kakšno rečeva. Zato, ker je bil dober šef, nič več in nič manj. Tudi z novimi peljem na tak način, pa smo vsi ok. In še to, če bi ga gledala kot dedca, poba je dobrih deset mlajši od mene, fit in čist dober za oko. Pa ga ne vidim tako, da bi se mi cedile sline. Tudi drugih ne gledam tako, enostavno, ker sem poročena, nimam tega namena.

Yo; prvič odkar vem za ta forum se strinjam s tabo.
Jaz tudi ne vem kje sodelavci živijo…

Avtorica; ne vem kako bi se jaz počutila, odvisno kakšen karakter je tvoj mož, a je že prej imel kakšne takšne fore a sta se kregala zaradi ljubosumja, ne vem…

MIslim enako :)[/quote]

Tudi jaz bi bila lahko ta sodelavka. Večkrat sodelavcu v službi ponudim pecivo. Me gane njegovo navdušenje. Če bi živel blizu službe, bi mu ga verjetno tudi med boleznijo dostavila, da se malo pocrklja. Resnica je, da je njegova žena verjetno čisto v redu, a izrazita karieristka, ki nikoli ne kuha in tudi ne zna. Tako da kuha za celo družino on, mene pa sprašuje za recepte. Pecivo pa dobi pri svoji mami in kdaj se ga usmilim tudi jaz. Sicer pa mi na kraj pameti ne pade, da bi z njim imela kaj, nanj gledam, kot na mojega starejšega otroka.[/quote]

Gane te njegovo navdušenje nad pecivom, pa žena je karieristka :))))
Ajej…

Tudi jaz bi bila lahko ta sodelavka. Večkrat sodelavcu v službi ponudim pecivo. Me gane njegovo navdušenje. Če bi živel blizu službe, bi mu ga verjetno tudi med boleznijo dostavila, da se malo pocrklja. Resnica je, da je njegova žena verjetno čisto v redu, a izrazita karieristka, ki nikoli ne kuha in tudi ne zna. Tako da kuha za celo družino on, mene pa sprašuje za recepte. Pecivo pa dobi pri svoji mami in kdaj se ga usmilim tudi jaz. Sicer pa mi na kraj pameti ne pade, da bi z njim imela kaj, nanj gledam, kot na mojega starejšega otroka.[/quote]

Gane te njegovo navdušenje nad pecivom, pa žena je karieristka :))))
Ajej…[/quote]
:-))))) Se strinjam. Res je ena samaritanka tale sodelavka, ki skrbi za uboščke, ki jih žene kariaristke zanemarjajo :-)))))) No, potem pa se res vprašaš, kje imajo takšne sodelavke glavo…. Oz. če je res čisto nedolžno tole pečenje peciva in obiskovanje…