ŠOFERJI – dnevnice, malica, plača

Pozdravljeni!

Iščem, iščem, pa ne najdem. Je pa res, da nisem iz te stroke zato sem lahko kaj tudi spregledala. Prosim za vaše nasvete oz. kako je s tem v praksi. Bom kar razložila problem, da vam bo jasno o čem govorim.

Fant je šofer, zaposlen pri špediciji in vozi za znane stranke. Večinoma vozi za Italijo (Milano, Bologna, Trst-tudi po večkrat na dan. Zadnje čase (mesece) veliko vozi tudi v Nemčijo-sever, Belgijo, Nizozemsko. Vmes se znajde tudi kak Beograd, Split, Zagreb, Črna Gora.

Plačo dobiva katastrofalno. V podjetju mu zatrjujeo, da nikjer ne plačujejo šoferjem nadur. Dnevnice so bolj boge (mislim pa da jih sploh ne dobiva v tolikšni meri kot bi moral). Plačo za prejšnji mesec je dobil 170.000 sit neto (vendar ga 3x po 4 dni ni bilo doma (bil je v S Nemčiji)), imel je tudi veliko “fur” za Italijo (Milano, Rimini).

To da se malica in dnevnice izključujejo mi je jasno. Zanima pa me kako je z nadurami in dnevnicami? Se to tudi izključuje? Kako je s tem v praksi. Vsakič ko v podjetju kaj “zateži” dobi odgovor v stilu: Itak se nikjer ne izplačujejo nadure, v našem podjetju je tako, če ti kaj ni prav lahko greš drugam, kjer ti bo boljše. Naj povem, da je z omenjenim podjetjem in nadrejenimi sicer zadovoljen, muči ga le omenjena težava. Zaposlen je za nedoločen čas, v pogodbi piše, da je zaposlen za 8 ur dnevno (če ima ta podatek kak pomen pri vsem skupaj).

Zadnje čase je zelo živčen in se sprašuje zakaj bi sploh delal po 10,12 in tudi 14 ur (nemalokrat se zgodi da začne ob 3 zjutraj in konča šele ob
20,00) če dobi plačo enako kot če bi delal samo 8 ur dnevno.

Kaj torej lahko naredi da se stanje izboljša? Kakšen postopek, kje v zakonu je določeno kakšne so dnevnice (razen uredbe, ki je začela veljati 01.01.2005), plačilo nadur…?

Za vse, ki ste se potrudili in prebrali do konca ter mi odgovorili najlepša hvala

Mateja P.

Sem pozabila prej dodati. V podjetju mu pravijo, da po zakonu (katerem ne vem) lahko izplačajo dnevnice samo za tiste dni, ko ne prespi doma. Torej če štarta ob 3 zjutraj in se vrne ob 20 ne dobi nič (čeprav je delal 17 ur!!!), razen plačanih 8 ur (nadur itak ne plačujejo). Kako je s tem?

Hvala, hvala, hvala za vaše odgovore.

LP
MatejaPar

Posredujem vam razpravo na vaše vprašanje, ki je potekalo nedavno na enemizmed strokovnih forumov :

delovno mesto – voznik

Sem voznik v firmi, vozim po Sloveniji in veliko po tujini. V firmi so mi
povedali, da mi dnevnice več ne pripadajo ( sprem. 1.4.05 ), višek ur pa bom moral koristiti. Kaj je vaše mnenje? V prevozniških firmah – ali imate iste pogoje ?

Spremembe so že od 1.1.05 za tiste katerih narava dela je taka da se dnevno vračajo v kraj bivanja ni več dnevnic ampak samo strošek prehrane. Nekateri se tega držijo že od takrat nekateri pa še ne.

Potrebno je preveriti kolektivo pogodbo, ki vam določa pravice, to kar navaj krena je samo sprememba višine davčno priznanih stroškov ne pa sprememba pravic.

Tako je kot pravi Brina. Pravice ki izhajajo iz delovnega razmerja še vedno veljajo in jih morajo delodajalci izplačevati, saj so tudi iztožljive. Krena, ne mešajte davčno priznanih stroškov s pravicami iz delovnega razmerja.

Zanimivo je to, da v kolektivni pogodbi / tekstilna / nič ni navedeno za delo izven kraja zaposlitve. Povračila stroškov v zvezi z delom so urejena na osnovi Uredbe. Moji prevozi so službena pot, kar je razlog za izplačilo dnevnic. V čem vidijo problem.

voznik tovornjaka, dnevnica,malica

Ali je upravičen voznik tovornjaka zaradi narave dela do dnevnic, če se dnevno vrača domov in če ne, za koliko ur dela nad 8 ur mu pripada še ena malica

Samo 1 malica in konec.

Pa tudi če je na vožnji (seveda z postanki čakanje na nakladanje in razkladanje ipd.)od 5.00 do 19.00 = 14 ur? V takih primerih jim sigurno kaj dodatno pripada.

po 12 urah še ena malica.. vozijo pa lahko le 8 ur dnevno?, torej …

Ja to je res, se pa zgodi, da je zaradi čakanja na tovor voznik odsoten kot sem zgoraj napisala, kar pa ni njegova krivda, saj to ni vsak dan, se pa zgodi. Sicer je pa dokazilo o vožnji tudi tahograf.
Torej je nad 12 ur upravičen še do enega izplačila malice.

Ali delavcem, ki delajo na terenu pripada dnevnica?

Do dnevnice so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje. Dnevnica predstavlja povračilo stroškov, ki so jih delavci imeli pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju (povračilo stroškov za prehrano).

Do terenskega dodatka so upravičeni delavci, ki delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer imajo stalno ali začasno prebivališče, pod pogojem, da imajo na terenu zagotovljeno organizirano prehrano in prenočišče.

Glede na navedeno je razumeti, da so delavci, ki delajo na terenu, upravičeni do terenskega dodatka in ne do dnevnice, seveda pod pogojem, da imajo na terenu zagotovljeno prehrano in prenočišče.

Dnevnice ali prehrana- odgovor iz gzs

Pred dvema dnevoma sem odprla temo o dnevnicah po novem, kaj je še priznano. Zdaj pa vam posredujem odgovor, ki sem ga dobila iz Gospodarske zbornice.
Pravijo takole: če je delo izrecno terensko to so komercialisti, monterji in ostali podobni poklici, kateri imajo v pogodbi o delu zapisano da delajo na terenu, le tem se prizna kot strošek le 1200 sit za prehrano, tudi če jim izplačaš dnevnico. Vsem ostalim, ki pa občasno delajo pri strankah (npr. serviserji in podobni poklici, ki stranke obiskujejo po potrebi) pa lahko izplačuješ dnevnice tako kot do sedaj.

UREDBO O VIŠINI POVRAČIL STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGIH DOHODKOV, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO

Datum veljavnosti neuradno prečiščenega besedila v prikazani vsebini:
od 26.01.2005 naprej!
Uradni list RS, št. 142/04 in 07/05.

1. člen
(vsebina in področje uporabe uredbe)
(1) Ta uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 6. in 7. točko prvega odstavka 31. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr. In 80/04, v nadaljevanju: ZDoh-1) ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in do katerih se ti v skladu z 28. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 40/04, 54/04 – ZDavP-1 in 70/04 – popr.) priznajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

(2) Uredba se smiselno uporablja tudi za potrebe 44., 99. in 100. člena ZDoh-1, 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96 in 82/97 – odl. US) in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP–A, 3/98, 7/98- odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00, 97/01 – ZSDP in 97/01).

2. člen
(prehrana med delom)
Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 1200 tolarjev.

3. člen
(prevoz na delo in z dela)
(1) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.
(2) Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.
(3) Javni prevoz po tej uredbi je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom. Javno prevozno sredstvo po tej uredbi je prevozno sredstvo, s katerim se opravlja javni prevoz. Postajališče po tej uredbi je mesto, kjer je mogoče uporabiti javno prevozno sredstvo in je kot tako določeno v aktih prevoznika.
(4) Če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo poleg povračila stroškov iz prvega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 tolarjev za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem.
(5) Če delojemalec iz objektivnih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 tolarjev za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.
(6) Za določanje oddaljenosti iz prejšnjih odstavkov tega člena se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave.
(7) Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

4. člen
(dnevnice)
(1) Če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 3600 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1800 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1260 tolarjev.
(2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v Prilogi 1[1], ki je priloga in sestavni del te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe.
(3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delojemalec vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

5. člen
(prevoz na službenem potovanju)
(1) Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene ali za najem osebnega avtomobila.

(2) Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage.
(3) V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 62 tolarjev za vsak prevožen kilometer.
(4) Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

6. člen
(prenočevanje na službenem potovanju)
(1) Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prenočevanje.
(2) Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi.
(3) Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.
(4) Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 14 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

7. člen
(terenski dodatek)
(1) Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne vštevata v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če sta izplačana delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 750 tolarjev na dan.
(3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.
(4) Če je bilo delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu vštevata v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katerega je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

8. člen
(nadomestilo za ločeno življenje)
(1) Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačano delojemalcu, ki ga delodajalec zaradi službenih potreb razporedi ali ga napoti na delo izven kraja svoje stalne zaposlitve in hkrati najmanj 100 kilometrov izven kraja kjer prebiva njegova družina ter zato zaradi službenih potreb živi ločeno od svoje družine.
(2) Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo do višine 80.000 tolarjev za vsak začeti mesec prebivanja delojemalca v kraju, kamor je bil razporejen oziroma napoten na delo.

9. člen
(jubilejna nagrada)
(1) Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:
– 110.000 tolarjev za 10 let delovne dobe,
– 165.000 tolarjev za 20 let delovne dobe,
– 220.000 tolarjev za 30 let delovne dobe.
(2) Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.

10. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
Odpravnina ob upokojitvi se do višine 825.000 tolarjev ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

11. člen
(solidarnostna pomoč)
(1) Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:
– v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 825.000 tolarjev;
– v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 300.000 tolarjev.
(2) Za solidarnostno pomoč po prvi alinei prejšnjega odstavka se šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru smrti delojemalca.

12. člen
(plačila vajencem, dijakom in študentom)
(1) Plačila vajencem za obvezno praktično delo se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, glede na letnik šolanja, do višine:
– 20.000 tolarjev na mesec za 1. letnik;
– 30.000 tolarjev na mesec za 2. letnik;
– 40.000 tolarjev na mesec za 3. letnik;
– 40.000 tolarjev na mesec za 4. letnik.
(2) Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 41.000 tolarjev za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.

13. člen
(regres za letni dopust)
Regres za letni dopust se do višine 200.000 tolarjev prizna kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

14. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.

na enem seminarju sem slišala, da so dnevnice za tiste delavce, ki redno delajo a terenu priznane samo v višini povračila za malico (torej 1.200 sit) za vse ostalo pa se plačajo prispevki in dohodnina.

Zanima me kje je to napisano (zakon, člen…)
Ali lahko tiste dnevnice, ki so izplačane nad tem zneskom obravnavam in izplačam kot boniteto ali je to v REK obrazcu kako drugače izkazano?

IKS št- 6/05 na strani 101.

Zakon o dohodnini – uradno prečiščeno besedilo /ZDoh-1-UPB1/
(Ur.l. RS, št. 17/2005)

31. člen
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:
3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot je:
a) dnevnica,
b) povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina),
c) povračilo stroškov za prenočišče,
do višine, ki jo določi vlada;
=> Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS, št. 142/2004)

4. člen
(dnevnice)
(3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delojemalec vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

2. člen
Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 1200 tolarjev.

Pogledati pa še morate v Zdoh-1, davčno priznani stroški in ZdavP-1.

LP-Starček

Pozdravljena,

tvoje sporočilo je popolnoma tako napisano, kot bi ga pisala jaz. Imamo enaka vprašanja in s tem povezane težave. Zato ne bom niti pisala kakšna. Skratka, enaka.

Jaz sem bila na dveh seminarjih o potnih nalogih in sem postavila to vprašanje. Odgovor na obeh seminarjih je bil tak: ŠOFERJI SO IZJEMEN PRIMER IN NI TOČNO DOLOČENO KAKO BI MORALO BITI. Ena predavateljica, davčna svetovalka in revizorka mi je rekla, da čaka uradno pojasnilo davčne uprave kako je z dnevnicami pri šoferjih in mi je obljubila, da mi bo poslala to pojasnilo.
Kar se pa tiče nadur…. Mi je en pravnik, davčni svetovalec, lastnik rač.servisa rekel samo to: če bi transportne družbe plačevale nadure, potem, se lahko vse zaprejo… Zdaj veš vse. Po moje bi se tudi morale. ma…

Imam občutek, da si s Primorske. Imam prav? Jaz sem iz okolice Ajdovščine.

LP, oglasi se še kaj.

Pozdravljena!

Ja sem s Primorske:))) (natančneje iz Obale).

Če boš kaj zvedla, bolj natančnega in konkretnega se priporočam za odgovor. Situacija je trenutno res nevzdržna.

Potemtakem je bolje delati v fabriki. Delaš 8 ur, greš domov in mirna Bosna. Za isti denar.

LP

je leto 2017 in za pro voznike je vse isto kot pred 10 leti. se popravljam slabše.