‘Šolski’ ribji namaz
Čeprav je že dolgo let od osnovne šole, se še vedno spominjam zelo odličnega okusa ribjega namaza ki je bil bele barve. Nisem vedela, česa je bil narejen sem pa tunin namaz vedno uporabljala tunine ker drugega ni šlo. Sedaj sem ugotovila, da je v bistvu iz sardel v olju in margarin ali masla? Me zanima a je to vse ali kaj dodam? Pa koliko grama? Se že veselim, da bom okusila ta pravega ribjega namaza po dolgih letih. Upam, da bo (če ne vsaj zelo podobnega) istega okusa:-)
Hvala
Enaki spomini. V šoli smo imeli najboljši ribji namaz, potem sem še 1000x poskusila skupaj spraviti nekaj podobnega, pa ni šlo. Mogoče so pa danes sardine drugačne. Najboljši približek so, kot je že nekdo pred mano rekel, najcenejše sardine, spasirane, potem pa zelo malo maslenega namaza (ne masla in ne margarine). Ampak res ne pretiravati, sicer se ribji okus čisto izgubi. Pa malo soli, lahko tudi popra.
Pa ko smo že pri “šolskih” jedeh. Tudi makaronovo meso (makaroni flajš) in čufti so bili neponovljivi. Pa čežana, v tistih kovinskih lončkih.
Mi nismo nikoli imeli ribjega namaza za malico. Dobili pa smo standardno:
– rezino črnega kruha z marmelado,
– rezino črnega kruha s pašteto,
– rezino črnega kruha z rezino ljubljanske salame,
– rezino črnega kruha z rezino sira,
– rezino črnega kruha z lešnikovim oz. čokoladnim namazom (ne vem, kako so to naredili, ker takrat nutele še ni bilo).
Bili smo lačni, vedno smo vse pojedli in komaj čakali malico. Za pit pa smo dobili čaj, kakav ali mleko. Tako dobrega čaja nisem pila nikoli več v življenju.
Takrat še nismo poznali jogurtov, pic, hrenovk, raznih žemelj, krofov, itd. Malica je bila standardna vseh osem let. No, včasih je bilo za malico tudi kos kruha in jabolka ali hruška.
Najlažji in najboljši, ter 100% točen recept boš dobila samo v tisti tvoji bivši osnovni šoli od točno tiste kuharce, ki vam je takrat kuhala. Mene je po osnovni šoli zelo zanimalo kako dobim tako margarino, ki ima po medu okus. Mi je lepo povedala, da margarino in med pomešajo in potem namažejo na kruh. Ko smo to jedli za malico, sem se kar topil zraven. 🙂