Sp
Srce….razpizden sem do kraja.Skoraj na koncu šihta mi ena uslužbenka iz občine pove,da je moj šef že zjutraj dobil ukaz,da stavba v kateri delamo ni varna….in,da je njegova odgovornost,če nas pusti delat v tisti ruševini!!!!!
In sva s tamljašo sodelavko nosila v tistih razsutih prostorih glavo na pladnju…..seveda je prišel šef sam vsake tolk za kako minutko mimo….vmes pa cel šiht najmanj 10 potresov!In ob pol šestih,ko je najbolj ruknilo(3 Richterje) nama je bilo pa zadost in sva zaklenila in šla!!!!!
Pismo,kako si eni na lahko predstavljajo nevarnost!!!!!!
Sploh pa je to marsikomu izmed vas čudno brat,ko niti slučajno niste nikoli doživeli peklenskega norenja zemlje……In iz srca vam tega ne privoščim NIKDAR!
Tu si lahko prebereš,kako pogosto nas ruka v teh dveh dneh:
s tem,da nekako začutiš v glavnem tiste nad 2 Richterja.
Ko zvečer poležemo po tleh v kuhinji…v spalnice zgoraj si pač ne upamo,ker je dimnik preveč premaknjen in nam lahko skoz streho not pade…..pa slišiš bobnenje zemlje(kot nekako zamolklo nevihto v daljavi)….in vsake tolko pa potrese,kot vidiš iz pripetega poročila.
To je to…sicer pa pridite sem,boste videli kako je “fajn”…:-((