šparglji
glede na to, da so verjetno sveži, samo odrežeš čisto malo na koncu peclja, da se pokaže svež konček, potem pa na cca 3 cm dolge palčke, glavice (3 cm) shraniš posebej, potem pa kuhaš cca 4 minute (če so tenki, manj!), dodaš še glavice in kuhaš še 2-3 minute, da so toliko mehki, da lahko pregrizneš, pa da obenem še hrustljajo. Potem odcediš, preliješ z mrzlo vodo in jih lahko narediš v solati:
dodaš kuhana jajčka, črne olive, zelišča itd.
Lahko narediš tudi juho, v tem primeru vzameš iz vode del špargljev, ostale še kuhaš do mehkega, spasiraš in dodaš tisti del, ki si ga prihranila.
Lahko jih zabeliš z malo masla in dodaš kot prikuho. Lahko jih prepražiš na malo olivnega olja in preko vržeš nekaj umešanih jajčk …
mmmm, čas je za šparglje, kako bomo se spet mastili 🙂
meni je važno, kakšne imaš…divje (zelene) ali tiste bele, gojene? Jaz uporabljam pretežno divje: solata, z jajcem, v frtalji, rižota, polivka za testenine…Tiste gojene pa sem do sedaj naredila le kot juho in tako, da sem jih skuhala ter kuhane ovila s pršutom, potresla z naribanim sirom ter gratinirala v pečici… Jaz jih obožujem:)))
Evo, limam ti še link do strani ljubiteljev špargljev – tu je tudi eno morje receptov… Dober tek!
lp, Nataša
nataša, a niso tisti beli – beluši? (lahko da se motim, samo zanima me)
jaz ne vem, sem za šparglje vedno imela samo tiste zelene;
divje pa sem jedla samo enkrat, pa mi niso bili tako zelo všeč, a je res, da jih nismo pripravljali mi, pač pa smo jih jedli na obisku,
moj mož je mojster za špargljevo solato, recept nama je zaupala družinska prijateljica, pri kateri gojijo šparglje.
Meni so okusni tudi surovi (ta zeleni, jasno), okus imajo po mladem grahu.