Spet Močivnikova in zavetišče psov …
Prav ta hip gledam oddajo TV Tednik in poslušam
prispevek o Mileni Močivnik, pasjem zavetišču in
zavetišču, ki naj bi ga uredilo mesto Ljubljana za te
nebogljene in zapuščene živali. 04.10. naj bi bil torej
s strani Društva proti mučenju živali odprt ta azil, kjer
naj bi bili zaposleni strokovnjaki (upravljal pa naj bi ga
živalski vrt). Društvo se zdaj sklicuje na svoje želje in
zahteve o delu v tem azilu. Azil torej je, zdaj se Živalski
vrt in Društvo “prepirata” o tem, kdo bo zanj skrbel?
Mislim, ej, ljudje božji, gre zdaj res še vedno za skrb
za zapuščene živali, iskanje novega toplega doma tem
živalim, ali gre za ……. kaj vem kaj? Vaše mnenje?
Moje skromno mnenje: vsevprek so vpili in rjuli
čez gospo Mileno, ki je te pasje reveže sploh iz
ceste na varno spravljala, ostali zgodbi okrog nje
in njenega ravnanja jaz ne morem čisto verjeti.
Kajti, če človek že pobere psa, ranjenega, zapuščenega, ubogega, lačnega, pretepenega iz ceste, ga spravi na varno in nekam, kjer bi se mu ne smela pripetiti še hujša nezgoda (da bi ga povozili ali kaj podobnega), potem tak človek le ne more temu pasjemu revežu le še več škode narediti ali ga trpinčiti. Drugo pa je, da morda gospa Milena ni imela sredtev za prehraniti toliko pasjih zapuščencev in so bili zato morda psi podhranjeni, ta plat zgodbe mi zveni sprejemljivo in verjetno.
Zdaj pa, ko imajo ustanovljen azil za veliko število zapuščenih živali, ko imajo vse, kar so želeli, se pa gladko malo “otepljejo” odgovornosti. Lepa reč! Tako bom rekla: vsi skupaj imajo samo hudičevo velika usta, radi so po medijih, tako ali drugače, radi glasno govorijo o sebi in svoji dejavnosti, takoj pa, ko je treba dejansko kaj narediti, pa prevalijo vso odgovornost “na strokovno usposobljene” kadre. K……..c pa taka strokovnost, na koncu pa trpi le uboga zapuščena žival.
Kaj pa je ubogemu psu tega treba bilo?
