spim
ja, ampak ko ga zbujam, al pa on mene, je vse zelo počasno, nežno, prebujajoče, kao “hmm, nekaj bi – kaj že?”…ko ob svoji riti začutim prijetno trdoto, ki si počasi utira pot med ritnicami, ko me njegova roka kao v spanju še bolj k sebi stisne (kot da ni prepričan, al bi al ne bi) in ko kar tko mal še rito bolj stisnem k njemu, mal noge razširim…mmmm….no, od tu nekje pa je tud hitro, divje, vroče…
lp.
Saj je večinoma kar tako, kot ste napisale, vse bolj počasno, včasih tudi malo neodločno (ha, res je, predvsem z moje strani! – ker včasih res nisem prepričan, ali bi mogoče rajši še malo spala ali se samo crkljala…). Meni pa je takšen “bum” z ženske strani najbolj vroč! Direktno iz sanj v mali, zasebni pekel :-)).
pa te je že kdaj zavrnila?
hm, je pa zanimivo, da tak nočni napad ponavadi paše ob čisto čudnih nočeh, ko je spanca že tako al tako malo … in najprej ne veš, ali je res ali si samo tako zelo želiš in že blodiš ;-))) ko prebujena moškost zdrsne na pravo mesto (le zakaj takrat ne potrebujem predigre, vse je vlažno, toplo, kot bi se kaj takega slutilo???), pa postane jasno, da si v devetem krogu pekla ;-))
Ja, kot da nekdo nalašč piše najbolj nemogoč scenarij, ki se kljub temu do pikice uresniči! Res, vse nekakor samo zdrsne, se poišče, najde, se vklopi, vsa soba je naenkrat naelektrena, midva pa se napol nezavedna kot marioneti premikava in drviva k neizogibnemu, po diktatu nekega norega, norčavega velemojstra naslade, ki iz teme nezgrešljivo vleče niti.