Ja, samo ven pa not, pa nč sem pa tja, pa na okroglo.
No, eno olajševalno okoliščino mu priznam, samo, to itak ne dela v službi, tko, da, maš prav, res je postal površen

pa ne že spet…. ;-))))

dobra…

bi še kakšno? njegove so vse dobre …

Nop, rajši vidim, da me strastno in brutalno zbudi ženka razžarjena od poželenja, da me njena razbeljena koža žge med tem ko me krčevito oprijeta, kot da bi bilo zadnjič, požrešno golta s svojo utipajoči, vročo, drseče vlažno in nenasitno ženskostjo…

srečko, tole je pa ubijalsko za tkole na tešče ;-)))

Opa Srečko. Tale je pa kar malce kruta – jaz mam oči še čist skup zlepljene. Vidim, da tud moški sanjate, kako bi bilo, če bi bilo, še najbolj radi se pa crkljate. Tist bum je samo za občasno. Mogoče danes?

ja, ampak ko ga zbujam, al pa on mene, je vse zelo počasno, nežno, prebujajoče, kao “hmm, nekaj bi – kaj že?”…ko ob svoji riti začutim prijetno trdoto, ki si počasi utira pot med ritnicami, ko me njegova roka kao v spanju še bolj k sebi stisne (kot da ni prepričan, al bi al ne bi) in ko kar tko mal še rito bolj stisnem k njemu, mal noge razširim…mmmm….no, od tu nekje pa je tud hitro, divje, vroče…

lp.

z veseljem…

… vsa ta ljubezen
še zmerom tako živa
in s soncem obsijana
je tvoja
je moja
je to kar je bilo
in je zmerom nova stvar
ki se ne spremeni nikdar
resnična kot cvetlica
vztrepetala kot ptica
živa in vroča kot poletje…

… delček Prevertove Ta ljubezen

Saj je večinoma kar tako, kot ste napisale, vse bolj počasno, včasih tudi malo neodločno (ha, res je, predvsem z moje strani! – ker včasih res nisem prepričan, ali bi mogoče rajši še malo spala ali se samo crkljala…). Meni pa je takšen “bum” z ženske strani najbolj vroč! Direktno iz sanj v mali, zasebni pekel :-)).

he he, se tud tebi zdi, da bi v nebesih utegnilo bit preveč dolgočasno? ;-)))

pa te je že kdaj zavrnila?

hm, je pa zanimivo, da tak nočni napad ponavadi paše ob čisto čudnih nočeh, ko je spanca že tako al tako malo … in najprej ne veš, ali je res ali si samo tako zelo želiš in že blodiš ;-))) ko prebujena moškost zdrsne na pravo mesto (le zakaj takrat ne potrebujem predigre, vse je vlažno, toplo, kot bi se kaj takega slutilo???), pa postane jasno, da si v devetem krogu pekla ;-))

Ja, kot da nekdo nalašč piše najbolj nemogoč scenarij, ki se kljub temu do pikice uresniči! Res, vse nekakor samo zdrsne, se poišče, najde, se vklopi, vsa soba je naenkrat naelektrena, midva pa se napol nezavedna kot marioneti premikava in drviva k neizogibnemu, po diktatu nekega norega, norčavega velemojstra naslade, ki iz teme nezgrešljivo vleče niti.

mmm, lahk še brez skrbi kaj napišeš…