Splav – DA ali NE

js sem drugače proti temu, ampak, če se pa res zgodi, po nesreči, da poči kondom in zatajijo tabletke, potem mislm, da je to popolnoma sprejemljiva odločitev posameznika. Ker če imaš takšno zaščito, in zataji, pol mislm, da nisi prpravlen skrbet za otroka.

Nasprotujem pa temu, da grejo nalašč totalno brez zaščite, sej, kao, pol bodo pa splavl, an. Temu sem ful proti.

Ah, ja. Večna tema. Slabo vest glede splava vzbujajo predvsem ljudje okoli tebe. Ko sem šla delat splav, mi je bilo hudo in počutila sem se blazno grdo, vendar sem kasneje ugotovila, da so mi jo nabijali samo taki ljudje, ki so otroke poveličevali do nebes. Majcene nožice, prvi korakci… bla bla. Zakaj se vsaka posameznica odloči za splav je čisto privatna in zasebna stvar in kaj se bo zgodilo z mojim telesom, tudi. In moje odločitve mi moralno nima NIHČE za oporekati. V olajšanje mi je, da danes vem, da nisem noseča in da ne pričakujem nobenega otroka čez nekaj mesecev, ki bi ga vzgajala v sama in v finančnem pomanjkanju, spočela pa sem ga natanko v trenutku, ko ga nisem želela. Zdijo se mi nad vse zadostni razlogi, da sem šla splav tudi delat. In ne, danes nimam nobene slabe vesti in če bi se zalomilo še enkrat (Marks ne daj), se mi zdi to še vedno dobra alternativa, glede na moje okoliščine. Splav nikakor ni nadomestilo za kontracepcijo, vendar bi se bilo dobro streznit glede tega, da rojevanje ni edina možnost, ki se lahko zgodi on nezaželjeni nosečnosti.

Sedaj pa molimo za vse fetuse, ki so končali v kremah s katerimi si gladite gube, da bo jasno vsem vam, kaj nanašate na obraz, ve, ki tako vneto zagovarjate rojevanje za vsako ceno. Suma splavov so vaše zglajene gube na obrazih.

Lep pozdarv vsem.
Nisem sicer vedela s prva ali bi sploh kaj napisala ali ne. Prebrala sem nekaj komentarjev vsaka ima svoje mnenje kar me se bolj mede. Sicer sem se na to stran obrnila prav z tem razlogom ker nevem kaj naj storim..
Posvetovala sem se ze z mamo, prijateljico in partnerjem ampak sem se vedno v dilemi. Zato mocno upam da dobim tukaj kak moder nasvet.
Letos oktobra bom 20let, delam zadnji letnik srednje sole nameravalem sem iti se naprej na fax vendar se je zalomilo. Kak teden nazaj sem izvedela da sem noseca. Z partnerjem sva bila v soku na zacetku zato sva rekla da bom naredila abortus. Potem pa sva se o tem pogovarjala ker sem bila vsa ziucna da tega ne morem narediti (ubiti nekaj v sebi) ampak se plod se ni videl ko sem bila pri gibekologu in sem se tolazila z tem da je se jajcek (saj jih tako dosti zavrzemo pri spolnih odnosih).
On je sicer ze malo starejsiin si zeli otroka, je prestrasen to je vrjetno vecina ko dobi 1.otroka a ne?
Jaz pa razmisljam ali je se pravi cas zame ali se bom lahko odrekla vsem stvarem ki sem ji h se nameravala preden ustvariva druzno..sicer imam zelo rada otroke imam 2 majhni pol sestrici se veliko ukvarjam z njima. In me obozujeta.
Mami mi je rekla da mi bo v obeh primerih hudo ampak mi ne priporoca obdrzati otroka ker se boji da sem premlada in pravi naj prvo dokoncam solo..najbolj se boji da bi trpela tako kot je ona (ki je bila sama za vse)..
In sedaj res nevem kaj naj storim.. bi ga obdrzala ampak sem ucasih tako ziucna in prestrasena…

Hvala ze v naprej.

Zame osebno splav ni rešitev, še manj kontracepcijsko sredstvo, kot ga nekateri forumaši vidijo.

So vprašanja v življenju, na katere si mora posameznik odgovorit sam. Dilema kot je ali obdržati otroka in se odreči xy stvarem, ali narediti splav in poskusiti imeti tiste xy stvari, ni lahka. Ali pa je, odvisno od posameznika. Je potrebno pobrskat po sebi in se spoznat do te mere, da veš kdo si in kakšne so tvoje vrednote. In potem v skladu s tem tudi odločitev več ni tako daleč.

Splavov je premalo..ne preveč..

Ah, no, kakšen komentar je pa to?

Tedy96, ena mlada mamica (najstnica) mi je rekla, da ko se je odločala, da je pretehtalo to, da je pomislila, kaj jo pomirja.

Zato si odgovori na vprašanje, kaj te bolj pomiri? Pri tem ne razmišljaj o drugih stvareh, ki jih takšna ali drugačna odločitev potegne za sabo.

Katera misel te bolj pomiri:
– Šla bom na splav.
– Obdržala bom otroka.

Odgovor je skrit v tebi.
Da bo, če boš otroka obdržala, težko, je seveda res, o tem nima smisla lagati. Vendar je to TVOJ OTROK, ki ti bo ob težavah tudi dajal veselje, življenje.
Lahko ti bo težko tudi, če greš na splav – lahko ti bo celo zelo težko! Zgodb žensk, ki bi, če bi mogle, še enkrat šle nazaj v času in se odločile obdržati, je nešteto. Vendar se o njih “ne sme” govoriti in mnogo žensk vse življenje živi s to ostro bolečino.

Mogoče samo še ena misel: si razmislila tudi o možnosti posvojitve?

Vsekakor ti želim vse dobro v življenju. Če bi rabila pomoč, se najdejo tudi zavodi, ki ponujajo pomoč nosečim v stiski. Lp.

Presenečena nad mnogimi komentarji, v katerih je toliko trditev, ki ne temeljijo na dejstvih.

Npr.:
1) Da je otrok ob splavu samo “skupek celic”.
Največ splavov je v 7. tednu, ko otroku že par tednov utripa srce, možganski valovi se že merijo, kolca in giblje (refleksno), itd. Vsi ljudje smo skupki celic.

2) Splav samo v primeru ogroženosti zdravja matere.
Ginekologi vam bodo povedali, da primerov, kjer bi bilo za zdravje matere, potrebno otroka UBITI, ni. Ja, obstaja npr. izvenmaternična nosečnost, kjer gre dobesedno za reševanje življenja matere, in v tem primeru niti ne moremo govoriti o splavu, saj ne bi mogel zrasti v jajcevodu. V ostalih primerih (rak, srčne bolezni,…) pa je morda potrebno otroka poroditi (tudi močno prezgodaj), vsekakor pa njegov nameren uboj ne bo rešil materinega življenja.

3) Da otrok v maternici še ni človek.
Kaj pa je? Ni žival, ni rastlina, ima unikaten človeški DNK, živi in se razvija (je torej živo bitje). Kaj je, če ne človek? Tukaj gre za znanje osnovnošolske biologije, ki očitno mnogim ni jasna? Proglasitev nekoga za ne-človeka nam je iz zgodovine že jasna (sužnji, judje v nacistični Nemčiji, aboridžini..). Ko nekoga razglasimo za ne-človeka, mu lahko seveda vzamemo človekove pravice.

4) Cerkev je kriva za ves ta boj proti splavu.
Strinjam se s tem, da največkrat verniki načnejo to temo. Vendar to ni cerkvena tema, ampak imamo vse znanstvene dokaze, ki govorijo v prid predrojstvenemu otroku. Obstajajo tudi različne sekularne skupine, ki nimajo z religijo nič skupnega. Na facebooku so recimo:
– Atheists Against Abortion
– Secular Pro-Life
– Feminists for Life
– Pro-Life Humanists
– PLAGAL – The Prolife Alliance of Gays and Lesbians
– Pro-Life Libertarians
– Pro Life Pagans
– Pro Life Socialists
– Pro-Life Liberals
– Vegetarian and Pro-Life

3) Za otroka, ki bi se rodil moteni mami, je bolje, da se ne rodi.
Problem je, da se o tem, ali bo še naprej živel in se rodil, ali pa bo umrl, ne more odločati otrok sam – ker je še premajhen. Gre pa za njegovo življenje. Mi, ki smo že rojeni, bi se v takih primerih različno odločili, otrok pa se ne more. S tem, da je pravica do življenja na nek način “nad-pravica”, saj je odločitev o smrti (usmrtitvi) dokončna. In če nekdo nima več življenja, tudi ne more sprejeti nobene druge odločitve ali pravice.

4) Žensk, ki splav uporabljajo kot kontracepcijo, ni.
O, pa so. V fohu se jih imenuje: povratnice. Nekaj sto na leto… Njihove splave plačujemo vsi, ki plačujemo zdravstveno zavarovanje.

5) Splav je pravica ženske, da odloča o svojem telesu.
V vsakem splavu sta udeleženi dve telesi, in sicer telo ženske (mame) in telo njenega otroka. Ženska se torej odloči tudi o telesu nekoga drugega. Kaj je več vredno: spreminjanje telesa ali življenje kot tako. Kaj od tega dvojega posamezniku ali posameznici naredi več škode? Spremenjeno telo (ženski) ali smrt (otroku)?

Nepoučenost je v dobi informacij stvar izbire.

tiste, ki so proti splavu, ga pač ne naredijo.
tiste, ki so za, imajo v vsakem primeru izbiro.
Kje je potem problem?
Vtikati se v druge?

To ne more biti politični, verski ali filozofski diskurz po podčrtajih in z odebeljenim masnim tiskom, kaj si kdo misli. Gre za posameznico, kako se ta počuti oz. občuti.

Obstajajo vprašanja, na katera ti ne more dati odgovora nekdo drug, ti povedati, kaj je prava odločitev. Torej tu ni pravilnega ali napačnega odgovora, ker gre za njeno osebno doživljanje.

Jaz sem pri 18ih in 19ih naredila splav, torej 2, potem sem pa imela izvenmatrnično nosečnost,
posledice….ja so bile velike, zdravstvene,
ampak iskreno, ni mi žal, bila sem premlada in neizkušena.

Ah, no, kakšen komentar je pa to?[/quote] Spiderjev…. on očitno obžaluje, da ga mama ni splavila….

Posameznica ima lahko takšno ali drugačno politično, verski ali filozofsko prepričanje in na osnovi le tega se počuti na njej ustrezen način, kar pa pogosto ne odsikava realne slike.
Pri naravoslovni znanosti, kjer so trditve podkrepljene z dokazi, je jasno kdaj se začne življenje in tudi napr. kdo je kakšnega spola, pri družboslovnih znanostih je pa to precej drugače.

Beli vitez One spet in full effect 🙂

Načeloma prav vsaka celica oddaja znake življenja. Dilemo lahko po takšni logiki lahko raztegnemo na vprašanje ali je jajce že kura. Kar pa se tiče proglašanja nekoga za ne-človeka je paradoks v tem, da ponavadi prav nekateri pro-life prepričanci najraje minimalizirajo ta problem.

Se strinjam, da nikogar ni potrebno ubijati zaradi ogroženosti življenja matere. Prekinitev nosečnosti pa je nekaj drugega.

Omenjenih skupin sicer ne poznam, vem pa med drugim, da obstajajo tudi takšne skupine katerih posamezniki so iz svojega pro-life prepričanja pripravljeni tudi ubijati.

Z znanstvenimi dokazi je pa tako: spomnim se, ko so pred časom bili obelodanjeni “znanstveni dokazi”, da kondom ne ščiti pred virusom HIV, ker naj bi bile pore v materialu večje od velikosti virusa. Načeloma to o velikosti sicer drži, le nekatere fizikalne zakone so pri tem zanemarlili in ko se je človek poglobil v to kdo je delal raziskavo, od koga je financirana itd. itd., je bilo ugotovljeno, da gre za institucijo, ki ne nasprotuje le splavu temveč tudi uporabi kakršnekoli kontracepcije.

Žal se še o marsičem drugem tudi ne more odločati. Od krsta, vzgoje, (obveznega) šolanja pa do tega do katere ure mora biti zvečer doma in kdaj mora spat, jest itd. Torej tudi ne o stvareh, ki ga lahko trajno zaznamiujejo pozitivno ali negativno ter so osnova pozitivnim in/ali negativnim posledicam. Ti primeri pa nastopijo šele v času, ko dilema človek ali ne absolutno ne obstaja več.

Drži glede povratnic. Osebno pa raje (posredno) financiram splave kot futram propadle banke.

Ja, spet dilema kdaj zarodek postane otrok.

Se strinjam, da nikogar ni potrebno ubijati zaradi ogroženosti življenja matere. Prekinitev nosečnosti pa je nekaj drugega.[/quote]

Prekinitev nosečnosti je seveda prekinitev nosečnosti za žensko. Hkrati je to tudi uboj človeškega posameznika na določeni razvojni stopnji. Ali je tudi umor ali ne, to je pa drugo (stvar družbenega dogovora).
Zdaj,.. zaradi mene lahko to tudi zanikaš, ampak si pač v nasprotju z (objektivnimi) dejstvi.

Omenjenih skupin sicer ne poznam, vem pa med drugim, da obstajajo tudi takšne skupine katerih posamezniki so iz svojega pro-life prepričanja pripravljeni tudi ubijati.

Z znanstvenimi dokazi je pa tako: spomnim se, ko so pred časom bili obelodanjeni “znanstveni dokazi”, da kondom ne ščiti pred virusom HIV, ker naj bi bile pore v materialu večje od velikosti virusa. Načeloma to o velikosti sicer drži, le nekatere fizikalne zakone so pri tem zanemarlili in ko se je človek poglobil v to kdo je delal raziskavo, od koga je financirana itd. itd., je bilo ugotovljeno, da gre za institucijo, ki ne nasprotuje le splavu temveč tudi uporabi kakršnekoli kontracepcije.[/quote]

Očitno si prespal/-a ure biologije v osnovni šoli? Otroke že desetletja “sestavljamo” v laboratorijih. Najbrž že vemo, kdaj nastanejo, se ti ne zdi?
Na kratko: najprej je jajčece plus semenčica, nato združitev kromosomov in s tem zapis originalnega človeškega genoma, ki je različen od materinega. Takšna celica – zigota – je torej nov posameznik človeške vrste, v prvi razvojni fazi. Kasneje bo morula, blastocista, zarodek, plod, novorojenček, dojenček, malček, …. odrasli, starček. Ves čas pa ISTI človek.

Naj ponovim.. zaradi mene lahko to tudi zanikaš, ampak si pač v nasprotju z (objektivnimi) dejstvi.

Žal se še o marsičem drugem tudi ne more odločati. Od krsta, vzgoje, (obveznega) šolanja pa do tega do katere ure mora biti zvečer doma in kdaj mora spat, jest itd. Torej tudi ne o stvareh, ki ga lahko trajno zaznamiujejo pozitivno ali negativno ter so osnova pozitivnim in/ali negativnim posledicam. Ti primeri pa nastopijo šele v času, ko dilema človek ali ne absolutno ne obstaja več.[/quote]

“Dilema” človek ali ne v znanosti ne obstaja, saj je začetek vsakega človeka absolutno določen: spočetje. Odpirajo pa “dilemo” razni družboslovci, feministke, filozofi, ipd., ki iščejo nekaj, s čimer bi upravičili uboj človeškega življenja na začetni fazi razvoja.
V nacistični Nemčiji so za Jude tudi imeli “dilemo”, ali so ljudje ali ne (sub-human, torej “pod-ljudje”), s čimer so nato upravičili množične uboje Judov. Zanimivo je, da so bili legalni, torej UBOJI Judov niso bili tudi UMORI 😉 Danes se enako kot Judom godi pač nerojenim.
Vsaka doba ima svojo zablodo, očitno…

Pravica do življenja je zapisana v Deklaraciji človekovih pravic. Problem pa seveda nastane, če te proglasijo za ne-človeka.
Šele ko imaš zagotovljeno pravico do življenja, se lahko poteguješ za ostalo, kar si naštel/-a. S tem, da si pred rojstvom pač še tako majhen/majhna, da se sam ne moreš boriti za svoje življenje.
Odločitve o drugih stvareh so vseeno fleksibilne in vedno lahko popravljaš (do neke mere), medtem ko je izgubljeno življenje pač nepovratna škoda.

Ja, spet dilema kdaj zarodek postane otrok.[/quote]

Beseda “otrok” ima več pomenov, npr. vsi odrasli smo od nekoga otroci, kljub temu, da smo že davno iz razvojne faze otroka. Tukaj je bilo mišljeno kot POTOMEC.
In zigota je že potomec/potomka svoje mame in očeta. In je tudi prva celica novega telesa, telesa nekoga drugega od mame, telesa nekega fantka ali punčke.

Pa še enkrat.. zaradi mene lahko to tudi zanikaš, ampak si pač v nasprotju z (objektivnimi) dejstvi.

Dejstva so (še vedno) dejstva 😉

Uboj je seveda kazniv po zakonskem pravu in bi zdravniki pristali za zapahi, če bi tole tvojo ‘dejstvo’ držalo. Verska interpretacija ne moremo opredeljevati področja pravnega zakonika, razen če ti je všeč recimo šeriatsko pravo? Ver je nešteto in je stvar posameznika, če in v kaj kdo veruje. Vsiljevanje osebnih verskih stališč drugim, je odraz negotovosti v lastno vero.

Če misliš, da je prav, da obdrži otroka, se povejo spodbudne besede, torej približanje nekomu po človeški čustveni plati, kakor pa čustveno hladen, človeško odtujen formalističen sklic na določene verze Sv. pisma , Korana ali Gite…
Postavljanje ideologije pred človeka, je prej značilnost verskih/političnih skrajnežev.

Uboj je seveda kazniv po zakonskem pravu in bi zdravniki pristali za zapahi, če bi tole tvojo ‘dejstvo’ držalo. Verska interpretacija ne moremo opredeljevati področja pravnega zakonika, razen če ti je všeč recimo šeriatsko pravo? Ver je nešteto in je stvar posameznika, če in v kaj kdo veruje. Vsiljevanje osebnih verskih stališč drugim, je odraz negotovosti v lastno vero.

Če misliš, da je prav, da obdrži otroka, se povejo spodbudne besede, torej približanje nekomu po človeški čustveni plati, kakor pa čustveno hladen, človeško odtujen formalističen sklic na določene verze Sv. pisma , Korana ali Gite…
Postavljanje ideologije pred človeka, je prej značilnost verskih/političnih skrajnežev.[/quote]

Po zakonodaji otrok do rojstva ne velja za pravni subjekt (no, to je tisti: NE-ČLOVEK), zato tudi ne velja za umor, posledično ni kazni za nikogar od vpletenih. Da pa je živo bitje, z lastnim DNK, spolom, itd. pa je jasno iz znanosti (no, lahko se pretvarjaš, da ni). Zakonodaja in znotraj nje legaliziran splav, je družbeni konsenz. Je pa nekakšen status quo – če ubiješ nosečnico, si namreč odgovoren za dvojni umor.
Enako je bilo z Judi, ki so veljali za “pod-ljudi” (sub-human), zato so jih komot ubijali in ne bili za to kaznovani.

Ne razumem zakaj vero in ideologije mešaš sem? Kdor verjame da višja sila deluje, je to njegova osebna stvar (in pravica). Znanost pa govori sama zase… Pravzaprav je zanikanje znanstvenih dejstev neke vrste ideologija, se ti ne zdi?

Pojdi v Indijo ali v Afriko, kaj pomeni življenje, pa si oglej večinsko revno prebivalstvo, v kakšnih za nas nepojmljivih razmerah živijo, ko je otrok družinska cifra, žena pa stroj za rojevanje, kar hodi z roko v roki s pustošenjem oz. hudim onesnaževanjem narave . Prenaseljenost narava ponavadi potem regulira, da se ljudje med sabo pobijamo v vojnah ali pa da pošlje kak smrtonosen virus, da nas (raz)redči.

Ljudi je preveč. V razvitem svetu se samoreguliramo s kontracepcijo in splavi, v nerazvitem jih kaznuje narava z lakoto ali boleznimi. Pa še kakšna vojna se zgodi.

naravna selekcija. Človeška neumnost si ne more domišljati, da je dolžna posejati planet z 20 milijardami ljudmi.

Pravzaprav ne vem, kaj točno je v tem zapisu point…

Ko se kot bitje človek enkrat postaviš v vlogo odločujočega o smrti drugega človeka, si pač na nivoju, ne vem, Hitlerja al kaj. Ja, revščina in lakota v nekaterih delih sveta je problem, to se strinjam, ampak hrane in dobrin je na svetu dovolj za vse.

Tega problema in podobnih človek ne rešuje (no, ne bi smel reševati) s tem, da izbere en segment družbe – v tem primeru pač otroke v maternici – in mu določi, da se ga sme ubijati.

Lahko se. texas veselo izvaja smrtne kazni, pa so ZDA med vodilnimi demokarcijami sveta.

Človeško življenje ni nič nedotakljivega. kdo ti je rekel, da je?

Pojdi na Kitajsko, izvrši hudo kaznivo dejanje in takoj boš izvedel, kolk si vreden.

Lahko se. texas veselo izvaja smrtne kazni, pa so ZDA med vodilnimi demokarcijami sveta.

Človeško življenje ni nič nedotakljivega. kdo ti je rekel, da je?

Pojdi na Kitajsko, izvrši hudo kaznivo dejanje in takoj boš izvedel, kolk si vreden.[/quote]

Seveda se lahko, če se hočeš. Saj pravim… Judje v nacistični Nemčiji, staroselci (indijanci, aboridžini) ko so prišli belci, sužnji v Ameriki in drugje,… vse to je bilo legalno, pa danes ni več.
Danes je legalen pač splav, pa kot sam praviš smrtna kazen, Kitajska je pa sploh čist zblojena. Tam imajo nekakšno “družinsko policijo”, ki ženske prisili v splav tudi še v 9. mesecu nosečnosti.

Hja, lahko se postaviš v vlogo, ko odločaš o smrti drugega.
Je pa eno, če ubijaš kot posameznik, nekaj drugega pa je, če celotna država (z zakonodajo) zavzame takšno stališče. Država pa smo ljudje. In jaz se s takšno zakonodajo, ki dovoljuje ubijanje nedolžnih ljudi ki se ne morejo branit, pač ne strinjam.

Družben konsenz glede splava obstaja zato, ker prepoved splava prinaša še več težav. Neželjenih otrok, splavov na črno, posledično poškodb, smrti itd itd..

Vse je z razlogom. Lahko se ti ne strinjaš, ampak splav v Sloveniji ni neka nova kategorija, o kateri bi bilo treba debatirati, ampak praksa, ki ima že brado. Če imaš ti s tem problem, to ni zdaj problem družbe, ampak bolj tvojega prepričanja.

No, jaz pač zavzemam stališče, da je potrebno spoštovati pravico do življenja pri vsakem človeku. Še prej pa, da je vsakemu človeku treba priznati, da je človek. Pri tem se opiram na znanstveno dognana dejstva.

Da o tem ni potrebno debatirati, se ne strinjam.
Takole so npr. govorili tudi lastniki sužnjev: “Če nočeš imeti sužnja, ga pač ne kupi. Drugim pa pusti izbiro in jim ne vsiljuj svojega prepričanja”.
Pa danes malo poglej kaj se okrog splava dogaja čez lužo, kakšne debate. Tako kot so počasi prišli k pameti, da so sužnji tudi ljudje in da jim je potrebno priznati vse človekove pravice, tako zdaj počasi prihajajo do tega, da so otroci v maternici tudi že od spočetja ljudje in da jih je potrebno zaščititi kot človeška bitja. Bo sicer še nekaj časa trajalo, ampak tega toka se, hvalabogu, ne bo zaustavilo.
In upam si rečt, da prej ko se mu pridružiš, bolj boš v prihodnosti izpadel kul 😉